Tiskane izdaje
V zadnjih letih je velik poudarek na pridelavi in kupovanju bio in domačih izdelkov, vendar pa ponudniki na trgovskih policah kupca vedno ne morejo prepričati v pristnost izdelkov. V škofjeloški kmetijski zadrugi so se zato odločili, da v svojih prodajalnih franšizah ustvarijo Domači kotiček, kjer prodajajo izključno izdelke lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev.
»Kupec pozna lokalnega dobavitelja in nima pomislekov o izvoru izdelka,« pravi Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge, pod katero deluje Domači kotiček. Ideja se je porodila, ko je zaživel projekt Babica Jerca in Dedek Jaka, s katerim so želeli spodbuditi dopolnilno dejavnost na kmetiji, in deluje pod okriljem Razvojne agencije Sora (RA).
Lažja pot do dokumentacije
V vsako svojo maloprodajno enoto vključijo čim več lokalnih dobaviteljev. Ponudba in obseg Domačih kotičkov se uspešno razvijata, s tem pa tudi dobavitelji, vendar zadruga ne želi, da bi postali preveliki. »Če nekdo doma peče kruh, ga lahko speče 30 ali 40 kosov, ne more ga pa sto, ker nima dovolj kapacitet. Če bo rast dobaviteljev prevelika, to več ne bo domači kotiček, proizvajalci bodo postali industrijski,« razmišlja Vodnjov.
Cilj Domačega kotička je skozi zadružne prodajne kanale prodati tisto, kar na kmetijah dodatno pridelajo. Večina ponudnikov v blagovni znamki Babica Jerca in Dedek Jaka ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki omogoča izrabo osnovne surovine.
Petra Potočnik, ena izmed ponudnic hrane v Domačem kotičku, se je za prodajo odločila zaradi presežkov pri domači ozimnici. Zaradi velikega povpraševanja se je usmerila predvsem na izdelavo domače vegete in paradižnikove mezge. »Nimam rastlinjaka in ne namakalnih sistemov, tako da sta količina in vrsta pridelka odvisni od letine,« pojasnjuje.
»Ni težko doma speči kruha in skuhati marmelade, težko in naporno je pridobiti vse ustrezne papirje, črtne kode, ustrezne higienske pogoje,« opisuje vstop na trg Mitja Vodnjov. Ponudnikom pri tem pomagajo z nasveti in pridobivanjem ustreznih dovoljenj tako v zadrugi kot v razvojni agenciji. To je potrdila tudi Ana Gantar, ki se je usmerila predvsem v peko in prodajo piškotov. Nekaj časa je delala tudi rezance, po katerih je sicer bilo povpraševanje, vendar je to opustila, saj nima dovolj ločenih prostorov.
Eni motivirajo, drugi omogočijo prodajo
Dejavnosti RA se prepletajo z delovanjem škofjeloške kmetijske zadruge. Gre za simbiozo med njima: agencija izvede osnovna izobraževanja, motivira ljudi, zadruga pa jim omogoči vstop na trg skozi svojo maloprodajo. Tako na RA Sora kot v škofjeloški zadrugi opažajo, da se po šestih letih skupnega poslovanja ponudniki povezujejo med seboj in si pomagajo z nasveti. »Vse je postalo bolj avtomatizirano in veseli smo, da je tako, saj je bil glavni namen projekta, da stvari zaživijo,« pojasnjuje Vodnjov.
V ponudbo blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka je zdaj vključenih 49 ponudnikov s skupno 457 izdelki. Med njimi so pekovski in mlečni izdelki, sveže sadje in zelenjava ter izdelki iz sadja, domača jajca, med, izdelki iz zelišč pa tudi iz lesa in volne ... Po besedah Kristine Miklavčič iz RA ponudbo vsako leto obogatijo z 20 do 30 izdelki in kakšnim novim ponudnikom.
