S pridobljenim certifikatom hočejo povečati zaposljivost

Eva Mermolja, direktorica LU Ajdovščina: »Pri izbiri programa izhajamo iz potreb okolja in trga dela.«

tor, 29.03.2016, 20:00

ABC nacionalnih poklicnih kvalifikacij

– Ločiti je treba med programi usposabljanja in postopkom preverjanja in potrjevanja NPK. Prve izvajajo ponavadi ljudske univerze, oddelki izobraževanja odraslih pri srednjih šolah in drugi zasebniki, kjer je tudi treba poiskati informacije. Usposabljanje ni pogoj za pristop k preverjanju NPK – koledar preverjanj je objavljen na spletni strani Nacionalnega informacijskega središča (www.nrpslo.org)

– Kandidat za NPK mora biti star najmanj 18 let, le če izpolnjuje določene pogoje, je lahko mlajši. Izpolnjevati mora tudi vstopne pogoje, določene s katalogom strokovnih znanj in spretnosti. Za programe usposabljanja posebnih vstopnih pogojev ni.

– Trajanje programov je prepuščeno odločitvi izvajalcem. Na Ljudski univerzi Ajdovščina potekajo 50–120 ur, ponavadi v poznem popoldanskem času in ob koncih tedna.

– Programi so plačljivi, za udeležence, ki jih napoti zavod za zaposlovanje, so brezplačni.

Na Ljudski univerzi Ajdovščina opažajo, da se ljudje, ki želijo pridobiti NPK na posameznem področju, največkrat najprej odločijo za vključitev v strokovna usposabljanja. »Predvsem iščejo znanja, ki so jim mogoče še bolj pomembna kot listina oziroma certifikat, ki ga zatem z NPK pridobijo,« ugotavlja direktorica omenjene ustanove Eva Mermolja.

Kaj je največkrat razlog, zaradi katerega se ljudje odločijo za pridobitev določene NPK?

Ponavadi ljudje z NPK iščejo priložnost za izboljšanje svojega položaja na trgu dela ali možnosti za zaposlitev. To je en vzrok. Drugi je, da prepoznajo, da bi lahko delali na določenem področju. Tak primer je pri nas, denimo, NPK za zeliščarja, kjer je zanimanja za to področje resnično veliko.

Posamezniki nekaj znanja na tem področju že imajo, zato razmišljajo o tem, da bi zeliščarstvo postalo njihova dopolnilna ali osnovna dejavnost, s katero bi se v prihodnje lahko preživljali. Spet tretji se za NPK odločijo izključno zato, ker jih določeno področje zanima, na njem tudi že imajo določena znanja, a želijo ta še razširiti in dopolniti z novimi.

Kdo se največkrat odloči za pridobitev NPK?

Težko bi rekla, da obstaja tipičen profil ljudi, ki se odločijo za NPK. Je pa res, da je srednje in starejše generacije ponavadi več kot mlajših. Ljudje, ki se za NPK odločijo, želijo običajno utrditi svoje neformalno znanje na določenem področju, ki so si ga pridobili na različne načine. Zanimanje je odvisno tudi od posameznega področja: za NPK za predelavo sadja na tradicionalen način se tako pogosteje odločajo moški, za socialno oskrbo starejših pa ženske.

Kako lahko izobraževalne ustanove, kakršna je Ljudska univerza, sodelujejo pri ustvarjanju določene NPK?

Zmeraj izhajamo iz potreb okolja: kaj to okolje potrebuje in po čem je največ zanimanja. Na tej osnovi tudi pripravimo program: najprej program usposabljanja, pri katerem bodo udeleženci pridobili določena znanja, ki so zahtevana za pridobitev NPK. Je pa zaželeno, da udeleženci pridobijo izkušnje tudi že pred tem. Ko izhajamo iz potreb okolja, zelo upoštevamo trg dela, saj so NPK z njim zelo povezane.

Ko smo razvijali program usposabljanja za peke, smo se povezali z ajdovskim Mlinotestom ter poskrbeli za znanja, ki jih opredeljuje katalog NPK in jih potrebuje tudi delodajalec. Razvili smo krajši in daljši program usposabljanja: slednji je vključeval tudi vsebine o industrijski peki. Želeli smo namreč, da bi udeleženci po končanem programu pridobili tudi NPK. Takšna listina je lahko pri iskanju zaposlitve zelo pomembna.

Kako se povezujete s potencialnimi delodajalci?

Ko smo na Ljudski univerzi Ajdovščina analizirali potrebe po kadrih, smo opravili pogovore z 226 podjetji in podjetniki. To je bila priložnost, da neposredno od njih izvemo, kaj potrebujejo. Imeli smo tudi nekaj primerov, ko so nam povedali, da bodo določen kader potrebovali šele čez nekaj let, a da bi bilo smiselno spodbujati mlade, da se usposabljajo na določenem področju, čeprav NPK na njem sploh še ne obstaja. Potrebe okolja pa niso le potrebe podjetij, temveč tudi posameznikov.

Takšen primer je NPK za zeliščarje: ljudje, ki so izgubili zaposlitev, namreč ugotavljajo, da je pri nas veliko zemlje, kjer bi lahko zelišča pridelovali. Tudi program za predelavo sadja na tradicionalen način ni izhajal iz potreb podjetja, ampak potreb kmetijstva v našem okolju in dejstva, da imamo dobre razmere za izvedbo tega programa. Ta program je nastal v sodelovanju z občino Ajdovščina.

Prijavi sovražni govor