Tiskane izdaje
To je splošna ocena (indeks GTCI), sestavljena iz šestih ključnih kriterijev, ki po mnenju kadrovske agencije Adecco določajo kadrovsko konkurenčnost držav. Kot kaže grafika, smo med 118 državami, ki so bile letos vključene v raziskavo, najbolj konkurenčni v stebru poklicnih in tehničnih veščin, česar bi se po mnenju direktorja Adecca Slovenija Mira Smrekarja lahko veselila vsaka država, imamo pa težave s tem, kako zadržati talente. »Tržno okolje nam ne omogoča dovolj razvoja talentov, ni pravih spodbud za privabljanje tujih. Državam, kjer so talenti, gre bolje - najti moramo načine, kako jih zadržati in privabljati.«
Podatki kažejo, da znanje imamo, ne znamo pa ga izkoriščati. Ena glavnih ovir za to pa je po njegovi oceni dojemanje in razumevanje podjetništva. Podjetniški duh tudi spodbudi vseživljenjsko učenje, raziskave, razvoj, povezovanje podjetij med seboj in z akadamsko sfero. »Ali država, družba ustvarjata okolje, sprašuje podjetja, kaj si želijo in kako jim lahko pomaga, da bi znanje, ki ga imamo v državi, lahko bolj izkoristila? Znanje brez izkoristka ni veliko vredno,« je opomnil Smrekar.
Učenje mehkih veščin
Eden izmed ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju je, da bi v sistem izobraževanja dodali učenje mehkih veščin in sposobnosti: »To so podjetniška kultura, pripravljenost na vseživljenjsko učenje, sposobnost odločanja in reševanja kompleksnih situacij, sposobnost sodelovanja. Danes si sam zase vreden, kolikor si, v sodelovanju pa je ena plus ena tri in tega v Sloveniji še ni na pretek,« je bil slikovit direktor Adecca.
Ključno vlogo podjetniškega duha je poudaril tudi raziskovalec Eduardo Rodriguez-Montemayor, ki med drugim svetuje OECD. »Mobilnost talentov je dejstvo, z leti pa se je oblikoval bazen držav, kjer se zbirajo. Privlači jih dostop do zdravstvenih storitev in podobno, a bolj kot to jim je pomembno, da imajo priložnosti, da se lahko povezujejo, sodelujejo. Hočejo biti blizu znanja, da lahko inovirajo,« je naštel in kot primer dobre prakse izpostavil Estonijo, ki se hitro prilagaja tehnološki revoluciji in bi jo Slovenija lahko imela za zgled.
»Govorimo lahko o digitalni družbi, kjer vlada, poslovni svet in akademska sfera dobro sodelujejo, rezultat je hitro prilagajanje,« je nakazal pravo pot in opozoril, da se kljub hitrim spremembam, ki jih prinašajo tehnologije na področju trga dela, naše zaposlovalne in izobraževalne politike ne spreminjajo in temeljijo na tovarniškem modelu iz 20. stoletja.
