Še pred odhodom na tuje z mislimi nazaj

Vrnitev z dela v tujini je stresna tako za posameznika kot njegove domače in prijatelje.

Objavljeno
13. januar 2017 12.00
Sonja Kolarič
Sonja Kolarič

Tako kot selitev v tujino lahko vrnitev v matično državo s seboj prinaša čustvene obremenitve. Mnogi, ki so delali v tujini, potrjujejo, da je povratek domov še nekoliko težji kot odhod v tujino. Prav zato psihologinja Eva Boštjančič svetuje: Še preden odidete v tujino, morate vsaj približno vedeti, kdaj in kam se boste vrnili. In tudi, kje se boste zaposlili.

O povratku domov je treba razmišljati tudi z vidika socialne mreže. Že ob načrtovanju odhoda je treba premisliti, s katerimi prijatelji, znanci in sorodniki želijo obdržati stike tudi med bivanjem v tujini in na kakšen način jih bodo vzdrževali – bo to komunikacija prek sodobnih komunikacijskih orodij, načrtna srečanja, ko se bodo občasno vračali domov.

»Zavedati se je treba, da se noben odnos sam od sebe ne bo ohranil, torej vse odnose, ki jih želimo ohraniti tudi po prihodu v domovino, je treba tudi med odsotnostjo negovati in vzdrževati,« svetuje Boštjančičeva.

Razkorak med pričakovanji in realnostjo

Povratniki morajo načrtovati tudi, kje bodo bivali, ali jih čaka prebivališče ali ne, kakšno bo njihovo finančno stanje. »Ko ljudje odhajajo za nekaj let v tujino, doma nekako zaključijo življenje, ugasnejo telefonske številke in zaprejo bančne račune, preusmerijo pošto in tako vsakega, ki pride nazaj po povratku v tujini, čaka poleg socialnih še vrsta administrativnih opravkov,« pravi psihologinja.

Če vsega tega posameznik ne načrtuje pred odhodom ali se je primoran vrniti predčasno, mora veliko improvizirati. Boštjančičeva pravi, da so v teh primerih ljudje veliko manj samozavestni, saj morda prihajajo zaradi osebnega ali poslovnega neuspeha ali zaradi spremembe svojega statusa ali statusa njegovih družinskih članov, in v takih primerih morajo intenzivno delati na medosebnih odnosih v zasebnem življenju kot tudi na odnosih v službi.

Okolica pričakuje, da se vrača isti človek, povratnik pa, da se vrača v isto okolje. Vendar to ne drži. Posameznik, ki živi v tujini, se strokovno in osebnostno razvije, spremenita pa se tudi njegova domača okolica in družba, zato je povratek kulturni šok, na katerega posameznik ni pripravljen. »Spremembe so lahko tako velike, da človek potrebuje leto ali dve, da lahko začne normalno funkcionirati v domačem okolju,« opaža Boštjančičeva.

Posameznik, ki se noče, vendar se mora vrniti, se ob tem spopada s konfliktom. Na eni strani ga privlačita kariera, uspeh, hkrati pa čuti odgovornost in skrb za družinske člane. V takšnem položaju je vsakdo večkrat v življenju, odločitev, ki jo sprejme, pa je odvisna od tega, kar mu je v tistem trenutku pomembnejše.

Ni težko najti službe, ampak ustrezno delovno mesto

Iskanje nove službe je projekt, ki ga ne moremo izpeljati v enem tednu, temveč se ga je treba lotiti sistematično, tudi že pred povratkom v matično državo. Boštjančičeva svetuje, naj povratniki poiščejo pomoč pri kadrovskih agencijah, ki bodo znale pravilno ovrednotiti njihova znanja in sposobnosti, ki so jih nabrali v tujini.

»Posameznikom, ki se vrnejo, ni težko najti službe, saj imajo ti kandidati mednarodne izkušnje, kar je pri delodajalcih zelo cenjeno. Vendar se v delovnem procesu pogosto zgodi, da zanimanje za te izkušnje hitro upade, saj jih ne morejo uporabiti v njihovem delovnem procesu ali pa jih ne spoštujejo,« opaža Boštjančičeva. Marsikomu novi delodajalec ne more ponuditi delovnega mesta, ki bi mu predstavljal enak izziv, kot ga je imel na delovnem mestu v tujini.

Zaposleni tam pogosto prejemajo tudi višje osebne dohodke, ki pa jih delodajalci v Sloveniji ne morejo ponuditi. »Povratniki si morajo tako najti novo motivacijo za opravljanje manj plačanega dela,« pojasnjuje Boštjančičeva. »Za povratnika je izziv že to, kako znova vzpostaviti kakovostne družinske in prijateljske vezi, saj v nekaterih primerih odide na delo v tujino le eden od zakoncev, drugi ostaja z družino doma ali je delo v tujini tako naporno, da ni časa za prostočasno družinsko druženje,« meni.

Pravila, kdaj in zakaj se bo nekdo vrnil, ni

Na to, kdaj se bo posameznik vrnil domov, vplivata dva dejavnika. Prvi je formalni in se navezuje na pogodbo o delovnem razmerju, ki je večinoma vnaprej določeno za neko obdobje, ki pa ga je mogoče tudi podaljšati. Drugi dejavnik je osebni in je povezan s posameznikovo prilagodljivostjo v tujini.

»Če se je posameznik prilagodil, se lahko njegovo bivanje podaljša, če pa ima težave, ni sposoben kakovostno opravljati dela ali se ne more v celoti prilagoditi razmeram, ki vladajo v gostiteljski državi, pa to dolgoročno lahko povzroči stres, izgorelost, delovno neučinkovitost in slabšo pripadnost organizaciji. Vse to se odslikava v slabših poslovnih rezultatih in takrat je vsekakor čas, da začne posameznik razmišljati o drugih možnostih, med katerimi je tudi povratek v domače delovno okolje,« je prepričana Boštjančičeva.