Tiskane izdaje
Slovenska podjetja ne zaposlujejo ljudi z antropološkim znanjem predvsem zato, ker se ne zavedajo, kakšne koristi jim lahko to prinese pri njihovem poslovanju. Opozorila bi na dva pomembna vidika, kjer bi antropologi lahko s svojim znanjem prinesli podjetju določene koristi: medkulturne razlike znotraj podjetja in poslovanje na mednarodnih, kulturno različnih trgih.
V Sloveniji sicer prevladujejo mala in srednja podjetja, poleg tega tu ne živi veliko ljudi različnih kultur, vsaj po številu ne, da bi se kazala potreba po usklajevanju kulturnih razlik znotraj podjetja. Vendar to ne pomeni, da bo tako tudi ostalo. Zato tudi večina delodajalcev do zdaj ni občutila potrebe po zaposlovanju sodelavcev z antropološko izobrazbo, niti se ni zavedala, da takšna potreba v podjetju sploh obstaja.
Vsekakor pa je tovrstno znanje izredno koristno za vsako podjetje, ki prodira na tuje trge ali že posluje na njih. Poznavanje vrednot drugih narodov, njihovih običajev, kulturnih navad in jezikovnih razlik je velika prednost za uspešno mednarodno poslovno sodelovanje in povezovanje. Na tem področju že obstaja potreba po antropološkem znanju za uspešen prodor na kulturno različne trge, vendar se večina delodajalcev tega ne zaveda, niti niso dovolj ozaveščeni, da je mogoče takšen profil kadra v Sloveniji sploh iskati.
Velik del odgovornosti je tako na izobraževalnih institucijah kot na zaposlitvenih agencijah, ki premalo javno poudarjajo prednosti antropološkega znanja v podjetjih. Izjemno veliko odgovornost pa imajo seveda tudi sami antropologi.
Če v okviru razpisa delovnega mesta prepoznate, da lahko podjetju s svojim znanjem prinesete določene koristi, morate na te tudi izredno dobro opozoriti v prvem stiku s potencialnim delodajalcem. Menim, da imate veliko priložnosti za izboljšave pri projektih, ki so v naših podjetjih šele v razvojni fazi: promocija zdravja na delovnem mestu ter usklajevanje poslovnega in družinskega življenja.
Pri vseh teh programih bomo morali upoštevati tudi medkulturne razlike pri sodelavcih. Predvsem pa je pomembno, da poudarite, kakšne koristi lahko ima vaš potencialni delodajalec, če posluje s tujino. Seveda je za to treba narediti raziskavo potencialnega delodajalca. Šele s temeljitim poznavanjem njegovega morebitnega globalnega poslovanja lahko kot antropolog ugotavljate, na katerih področjih bi mu lahko prinesli določene koristi. V vlogi za zaposlitev ali na prvem razgovoru pa je bistveno, da te koristi poudarite tako, da jih bodo delodajalci prepoznali kot potrebe v svojem podjetju.
Izobrazba ni vedno ključni kriterij pri selekciji kadra. Čedalje pomembnejši postajajo kompetence, strokovno znanje, veščine, vrednote in interesi posameznika. Zato še nasvet za delodajalce: pri pripravi sistemizacij delovnih mest upoštevajte maksimalno fleksibilnost. Med drugim si ne omejujte možnosti izbora dobrih kandidatov z vnaprej opredeljeno vrsto izobrazbe v opisu delovnih mest, saj si s tem omejujete možnosti zaposlitve najboljšega kadra. Morda bi pa ravno antropolog lahko bil najboljša odločitev za vas.
