Tiskane izdaje
Zanimanje za začasno in občasno delo se poleti in pozimi bistveno poveča, razloga za to sta večinoma nadomeščanje redno zaposlenih na dopustu in povečana obremenitev v določeni panogi. Za opravljanje sezonskih del čez mejo se odločajo predvsem mlajši, stari do 35 let, ki govorijo več tujih jezikov, so izobraženi in večinoma še nimajo družine.
Takšna oblika zaposlitve zahteva precej birokratskih opravkov, kar je za marsikoga ovira. Pri premagovanju teh se iskalci tovrstne zaposlitve lahko obrnejo na agencije, ki se ukvarjajo s posredovanjem del v tujini. V Sloveniji jih je kar nekaj, na eni izmed njih smo preverili, na kaj vse morajo biti pozorni morebitni delavci.
»Mladi se odločajo predvsem za delo v poletni sezoni, z delom v tujini združijo potovanje in zaslužek,« pravi Klement Perko, predstavnik agencije STA potovanja, kjer imajo iz leta v leto večje povpraševanje po tovrstnih delih.
Lani se je tako samo z njihovo pomočjo na sezonsko delo v tujino odpravilo več kot 170 ljudi, letos pa so v mesecu in pol prejeli več kot 160 prijav.
Od striženja ovac do čiščenja tibetanskega samostana
Nekatera dela so sezonska, nekatera pa so tudi za nedoločen čas, sploh v državah, kjer za delo ni potreben vizum, ki bi omejil čas bivanja. Največ sezonskih del v tujini je v turističnem sektorju, zato večina opravlja podobna dela, kot so na voljo tudi pri nas prek študentskih servisov. Delodajalci hočejo zapolniti delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnih kvalifikacij, in to predvsem z mladimi. Največ jih opravlja dela receptorja, natakarja, reševalca iz vode, hostese, kuhinjska dela in različna dela v hostlih.
V ZDA so zaradi omejitev vizuma na voljo samo poletna dela v nacionalnih parkih, zabaviščih in hotelih ter restavracijah na elitnih destinacijah, v Avstraliji in na Novi Zelandiji se lahko preizkusite kot reševalec iz vode, inštruktor deskanja na vodi ali z delom v živalskih zavetiščih. Kot najbolj nevsakdanja dela so na agenciji STA potovanja oglaševali striženje ovac na Novi Zelandiji in čiščenje tibetanskega samostana.
Veliko mladih, ki se želijo v tujino preseliti, sezonsko delo razume kot priložnost, da se naučijo jezika in se seznanijo z novo kulturo, kasnejšo zaposlitev pa iščejo na področju, ki so ga študirali.
Večinoma tisti, ki iščejo specifično delovno mesto, delodajalce najdejo sami, vendar ker so postopki za nastop delovnega mesta v tujini zahtevni, se mnogi odločijo za pomoč agencij. S tem si prihranijo stroške in skrbi pri urejanju dokumentacije za delo v tuji državi (davčna številka, bančni račun) in organizaciji potovanja, pojasnjujejo v STA.
Polnoleten in nekaznovan
Za večino del v tujini je pogoj polnoletnost. V ZDA lahko delajo le študenti do 30. leta starosti. Za ostale države status študenta običajno ni potreben, so pa v večini neevropskih držav omejitve vizumi. To je na primer starost do 30 ali 35 let, pogosto je pogoj tudi nekaznovanost, kar se dokaže s potrdilom ministrstva za pravosodje.
Delo v tujini na STA potovanja priporočajo predvsem tistim, ki razmišljajo o dolgoročni selitvi. Tako se bodo najlaže odločiti, ali hočejo v neki državi ostati ali bo delovna izkušnja služila zgolj obogatitvi življenjepisa ter predstavljala še eno življenjsko izkušnjo.
Zaposlitve pred vstopom v tujo državo ponavadi ni mogoče dobiti, se je pa smiselno prej čim natančneje seznaniti z delom in krajem, v katerem bomo živeli. »Vse, ki gredo na delo v tujino, vedno seznanimo s pozitivnimi platmi in tudi z morebitnimi pastmi,« poudarjajo v STA potovanja, saj opažajo, da jih večina ne pretehta dovolj dobro vseh možnosti. Veliko težavo vidijo predvsem v prevelikih pričakovanjih nekaterih.
Predvsem se je treba pozanimati o postopkih prijave na oglas in roke. Za države, kjer je za delo potreben delovni vizum, je včasih postopek treba začeti tudi pol leta ali več pred predvidenim odhodom.
Na pot le s finančno zalogo
Redkokomu v agenciji delo odsvetujejo, vedno pa opozorijo, da motiv za sezonsko delo ne sme biti zaslužek, temveč predvsem izkušnja. »Ker gre za začasno selitev v tujino, je to povezano s stroški, še preden zaposlitev dobimo. Največ potrebujemo za najem stanovanja ali sobe, ker je ponavadi treba plačati varščino,« opozarjajo v STA potovanja. Po njihovem mnenju ti programi omogočajo najboljše razmerje med vložkom in pridobljenim znanjem ter razširjenimi obzorji.
Agencije sezonska dela ponavadi predstavijo kot žepu prijazno potovanje, ki so bolj počitnice kot delo. Realnost je dostikrat drugačna, saj pred nastopom delovnega razmerja posameznik potrebuje zajeten kupček denarja, da lahko sploh odda prošnjo za delo. Koliko mora imeti privarčevanega, je sicer odvisno od države.
Nekatere kot pogoj za izdajo vizuma zahtevajo dokazilo o sredstvih. Če se hočete zaposliti kot sezonski delavec v Kanadi, morate imeti na računu vsaj 1600 evrov, za Avstralijo pa vsaj 3500 evrov. Na agenciji priporočajo, naj ima poleg tega posameznik na voljo dovolj sredstev vsaj za prvi mesec življenja v tujini.
Tretjina je povratnikov
Ob obilici dobrih izkušenj s sezonskim delom v tujini se zgodi tudi kakšna negativna. »Ponavadi so razlogi v prevelikih pričakovanjih delavcev ali pa v tem, da se kdo želi izogniti določenim postopkom za legalno delo,« pravijo v STA potovanja.
Države namreč vedno bolj omejujejo priseljevanje, zato se marsikdo odloči, da ne želi iti skozi postopek pridobitve delovnega vizuma pred odhodom, kar pomeni, da se najprej preizkusi kot nelegalni delavec. »Iz tega izhajajo tudi kršitve določenih pravic, neplačevanje, davčne utaje in v skrajnem primeru tudi prepoved vstopa v to državo. Zato spodbujamo legalne migracije (začasne ali trajne), ki so sicer bolj zahtevne, vendar se trud poplača,« so jasni v STA potovanja.
Če ima delavec slabe izkušnje z delodajalcem, bodisi se ta ne drži obveznosti glede plačil bodisi kako drugače krši pravice delavcev, na agenciji odsvetujejo nadaljnje delo pri njem. »Običajno pa so slabše izkušnje predvsem z najemodajalci, bankami in ostalimi zadevami, ki niso nujno neposredno vezane na delo. Prav zato je naša pomoč usmerjena na celostne pakete, kjer odpadejo skrbi, ki izvirajo iz nepoznavanja tujega okolja,« predstavijo svoje izkušnje.
Velika večina ljudi, ki delajo kot sezonski delavci v tujini, je povratnikov; vsako leto se jih približno tretjina vrne na delo k istemu delodajalcu.
