Shranimo predsodke na diskete

Podjetja bi se morala zavedati, da je zaposlovanje žensk na področju informacijskih tehnologij dobra poslovna odločitev.

pet, 11.03.2016, 08:00
Živa Gorup Reichmann: »K stereotipu je pripomoglo splošno mnenje, da se z računalništvom ukvarjamo samo čudaki in piflarji, da to ni moderno in da to sploh ni poklic za ženske.«

Poklici na področju računalništva in programiranja v družbi na splošno veljajo za moške. »Vendar je to stereotip, ki nima nobene podlage,« pravi Živa Gorup Reichmann, vodja razvoja kompetenc v podjetju Comtrade. »K stereotipu je predvsem pripomoglo splošno mnenje, da se z računalništvom ukvarjamo samo čudaki in piflarji, da to ni moderno in da to sploh ni poklic za ženske.«

Doktorica Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani Marinka Žitnik je zagovornica misli, da je sposobnost posameznika na področju računalništva in informatike v osnovi določena z lastnostmi, ki niso povezane s spolom.

»O tem priča tudi veliko število uspešnih računalničark v preteklosti, ki so pomembno prispevale k napredku področja,« pravi Žitnikova. Torej dejstvo, da je deklet na tem področju malo, še ne pomeni, da so manj sposobne. »Enako velja tudi za fante, ki delujejo na tradicionalno 'ženskih' področjih,« še dodaja.

»Raznolikost timov je vedno pomembna, bodisi da gre za raznolikost po spolu, razmišljanju, značaju ljudi ali vrednotah,« je prepričana Gorup Reichmannova. Raziskave kažejo, da je odnos do produktov drugačen, če so v timih tako ženske kot moški, kar je zelo pomembno, saj bodo končni produkt uporabljali tako moški kot ženske.

Dekleta imajo višje povprečne ocene

Tako na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko kot na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko imajo samo 10-odstotni delež vpisa deklet na posamezni program, vendar so njihovi uspehi enakovredni moškim.

Opažajo celo, da imajo dekleta v primerjavi z moškimi kolegi višje povprečne ocene. Gorup Reichmannova večjo uspešnost žensk pripisuje dejstvu, da se dekleta, ki se vpišejo na programe računalništva in elektrotehnike, vpišejo zato, ker jih to res zanima, »ne gre za drugo izbiro in so tako že v osnovi bolj zagnane kot njihovi moški kolegi«.

Majhno zanimanje žensk za tovrstne poklice Gorup Reichmannova vidi predvsem v slabi predstavitvi kariernih poti v informacijski tehnologiji. »Ukvarjanje z računalništvom in informatiko ni samo, da sediš za računalnikom, tipkaš in kodiraš, to je veliko več,« pojasnjuje.

»Fakultete in podjetja bi morala dekleta čim prej seznaniti z možnostmi, ki jih računalništvo ponuja, in tiste, ki jih ta stroka zares zanima, spodbujati, da gojijo znanje naprej,« dodaja Marinka Žitnik.

Čim prej v algoritmično razmišljanje

Vsem dekletom, ki jih računalništvo zanima, Žitnikova svetuje, naj se čim prej vključijo v programe, ki spodbujajo algoritmično razmišljanje in učijo temeljna računalniška znanja, ki so že zdavnaj presegla učenje uporabe urejevalnika besedil. Stanje na tem področju v Sloveniji je na veselje Žitnikove spodbudno, saj obstaja precej iniciativ, ki želijo mlade navdušiti nad računalništvom.

Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani tako vsako leto organizira nekaj poletnih šol za osnovnošolce in srednješolce, poleg tega fakulteta sodeluje z DjangoGirls, ki nekajkrat na leto organizira brezplačne delavnice spletnega programiranja za več sto deklet.

K boljši prepoznavnosti informacijske tehnologije med mladimi pripomore mednarodno tekmovanje računalniškega razmišljanja Bober, ki dosega rekordno udeležbo med učenci in dijaki v Sloveniji.

S poletno šolo do praktičnega znanja

K prepoznavnosti kariernih možnosti v računalništvu pa lahko precej pripomorejo tudi sama podjetja. Tega se v mednarodnem podjetju Comtrade zavedajo že več kot 20 let, saj je vlaganje v znanje in razvoj potencialnih mladih del njihove poslovne strategije.

Pod njihovim okriljem uspešno poteka 14-dnevna poletna šola EdIT, ki vsem študentom, ki svojo poslovno pot vidijo v informacijski tehnologiji, omogoča širjenje znanj in lažjo pot do uspešne kariere. Vodja projekta EdIT, Živa Gorup Reichmann, pravi, da poletno šolo izvajajo v treh državah, poleg Slovenije še v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, začeli pa so sodelovati tudi z Makedonijo.

Poletna šola EdIT študentom omogoča pridobivanje praktičnega znanja, izkušenj in sposobnosti dela v skupini, ki so danes ključnega pomena za uspešen začetek karierne poti.

»EdIT presega klasično poletno šolo, saj je z leti prerasel v posebno obliko sodelovanja med podjetjem in študenti, kjer se vsi naučimo nekaj novega – študenti spoznajo realno projektno okolje, podjetje pa v živo začuti, kako razmišlja in ustvarja nova generacija,« pozitivno izkušnjo opisuje Gorup Reichmannova.

Kljub pozitivnim izkušnjam v timih informacijskih tehnologij, kjer so zaposlene tudi ženske, in kljub prizadevanju družbe po odpravi ali vsaj omilitvi določenih predsodkov, tudi tistih, ki so povezani z delitvijo na moške in ženske poklice, se Gorup Reichmannova zaveda, da odprave teh predsodkov ne moremo zaukazati, lahko pa jih premagamo s skupnimi močmi in različnimi neformalnimi pristopi, na primer usposabljanji za dvigovanje samozavesti, da se ženske in tudi moški pri svoji karierni poti ne bodo več spraševali, ali je nek poklic primeren za njihov spol, temveč bo glavno vodilo njihovo zanimanje.

Predsodke pa shranimo na diskete, dokler še kje obstajajo njihovi bralniki.

Prijavi sovražni govor