Slovenci si najbolj želijo delati v Krki in Leku

Največja podjetja na splošno niso zelo zaželeni delodajalci, 40 odstotkov ljudi se pri njih noče zaposliti.

Objavljeno
28. september 2017 18.54
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Postati in ostati prva izbira za najbolj perspektivne in talentirane kadre sta želja in cilj čedalje več podjetij, ki se zavedajo, da so zaposleni njihov največji kapital. V katerega pa je seveda treba vlagati in skrbeti zanj. Zadovoljen zaposleni je največji delodajalčev ambasador, saj s širjenjem pozitivnih informacij o podjetju, medsebojnih odnosih, možnostih napredovanja in izobraževanjih okolico seznanja z razmerami in pogoji na delovnem mestu ter tako pomaga graditi ugled podjetja in s tem zaželenost med iskalci dela ter tistimi, ki iščejo nove karierne priložnosti. »Vsako podjetje ima znamko delodajalca – naj se tega zaveda ali ne,« poudarjajo v Competu in Stratkomu, ki so pripravili raziskavo o privlačnosti 100 največjih slovenskih podjetij (glede na število zaposlenih in celotne prihodke).

Znamka kot podpora ali ovira

»Raziskava Privlačnost delodajalca nastavlja slovenskim delodajalcem ogledalo in poziva k premisleku: ste za svoje zaposlene in mlade talente res dovolj privlačni, da ohranite konkurenčno prednost? Vas znamka delodajalca podpira ali ovira na poti do najboljših kadrov?« pojasnjujejo namen raziskave s področja enega ključnih izzivov slovenskega gospodarstva. V njej je sodelovalo 1562 ljudi, starih od 18 do 60 let, v vzorec pa so bili reprezentativno zajeti udeleženci z različnimi značilnostmi (starost, spol delovna doba, karierna raven, stopnja izobrazbe, regija).

Pričakovani in presenetljivi rezultati raziskave

Anketirani so odgovarjali na tri sklope vprašanj:

– Ali potencialni iskalci zaposlitve neko podjetje sploh poznajo in ga s tem prepoznavajo kot potencialnega delodajalca?

– Ali se pri tem podjetju želijo zaposliti?

– Kaj si mislijo o podjetju: kakšni so medsebojni odnosi v njem, kakšne možnosti kariernega razvoja ponuja, kako stimulativno je plačilo ter kakšne so druge ugodnosti, kako zanimivo je delo, ali je podjetje družbeno odgovorno ter kakšen je njegov ugled. To so atributi, ki so se v preliminarni raziskavi pokazali kot najpomembnejši pri izbiri delodajalca.

Nekateri rezultati raziskave so bili pričakovani, pravi Matic Vošnjak iz Competa; na primer, da so najbolj privlačne za kadre farmacevtska, telekomunikacijska in IT- ter energetska industrija. Kot je prikazano v infografiki – javno je objavljenih le 15 najbolj zaželenih podjetij –, farmacevti zasedajo prva tri mesta med stotimi največjimi podjetji. Presenetljivo pa je, da največja slovenska podjetja v splošni javnosti niso zelo zaželena. V povprečju je vsak četrti anketiranec na primer dejal, da se nikakor ne bi želel zaposliti v teh podjetjih (ocena 1 na lestvici do 5), približno vsak šesti pa bi med njimi z veseljem iskal delodajalca (ocena 5).

Opazna je velika razlika med najbolj zaželenimi podjetji na lestvici (top 5), kjer bi se zaposlilo (ocena 4 ali 5) skoraj 60 odstotkov vprašanih, 16 odstotkov pa te želje nima (ocena 1 ali 2), ter ostalimi – pri teh podjetjih bi delalo 25 odstotkov ljudi (ocena 4 ali 5), 43 odstotkov pa ne (ocena 1 ali 2). Pokazalo se je tudi, da tuja podjetja niso bolj zaželena od domačih ter da so nekatera, ki se ukvarjajo s prodajo drugim podjetjem, kljub slabši prepoznavnosti veliko privlačnejša kot tista, ki izdelke prodajajo fizičnim osebam.


Zanimivost dela in možnost razvoja kariere sta dejavnika, ki sta najbolj tesno povezana z željo za zaposlitev v nekem podjetju, prav zanimivost dela in ugled podjetja pa sta po mnenju anketiranih najmočnejši točki največjih 100 podjetij. Kakovost medsebojnih odnosov je največji minus v teh podjetjih; pri tem so javna podjetja ocenjena še slabše kot zasebna.

Na krilih panoge

Izkazalo se je, da poznavanje nekega podjetja ni pomembno povezano z željo za zaposlitev v njem, glavni kriterij je ocena podobe delodajalca (šest dejavnikov, ki smo jih zgoraj predstavili pod točko 3). Na podobo podjetij zelo vpliva panoga, v kateri dela. Nekatere panoge imajo v splošni javnosti visok ugled in podjetja, ki delujejo v njih, prejemajo višje ocene. Primer je Kemofarmacija, ocenjujejo analitiki halo učinek farmacevtske panoge.

Med podjetji so izpostavili še Slovenske železnice. »Podjetje se sicer ni uvrstilo med 15 najbolj privlačnih delodajalcev, a je prejelo zelo visoke ocene zaželenosti delodajalca – ljudje bi se v povprečju radi zaposlili pri njih. Po drugi strani pa je prejelo nizke ocene podobe delodajalca. Iz tega sklepamo, da so za anketirance privlačni zaradi drugih atributov, ki jih nismo merili,« so analizirali v Competu in Stratkomu.

Dejan Verčič, Stratkom: »V Sloveniji imamo podjetja, ki se jim talenti javljajo z vsega sveta in ki so zaradi svoje odličnosti na področju, s katerim se ukvarjajo, globalno privlačna. Imamo tudi podjetja, v katerih si skoraj nihče ne želi delati. Nasploh pa velja, da je privlačnost povezana z razvitostjo gospodarstva in življenjskega okolja. Pri prvem smo bolj privlačni kot Hrvaška in manj kot Avstrija. Drugega, prijaznosti naravnega in bivanjskega okolja ter življenjskega sloga, ki združuje germansko urejenost z mediteransko sproščenostjo, pa ne uporabljamo dovolj. Pravzaprav se Slovenija še ni odločila, da bo privlačna za tuje talente.«