Ljubljana - »Zanimanja za smučanje v Sloveniji je, glede na to, kako zdrav in nezahteven šport je to, premalo,« meni Aljaž Pristovnik, ki se ukvarja z organizacijo dela v zimskih šolah v naravi. Po njegovem mnenju so tehnike učenja smučanja in same smuči tako napredovali, da se ga lahko nauči skorajda vsak gibalno sposoben posameznik. Se pa zaveda, da k majhnemu zanimanju za ta šport največ pripomorejo visoke cene opreme in smučarskih vozovnic, ki so za marsikaterega Slovenca nedosegljive.
Pristovnik sodeluje s Smučiščem RTC Trije kralji nad Slovensko Bistrico ter z eno izmed smučarskih šol na smučišču v avstrijskem Saalbachu. Kot lastnik agencije AP Team Ski instructions, poleg tega da sam uči smučanja, išče tudi druge učitelje, s katerimi skrbijo tako za učenje kot za animacijo otrok na zimskih taborih in tečajih smučanja.
Zaradi prilagodljivosti zelo iskan kader pri sosedih
Dela večinoma s slovenskimi učitelji, ker so po njegovem mnenju šole smučanja pri nas med boljšimi v Evropi in dajejo dovolj usposobljen kader za nadaljnje prenašanje znanja v premagovanju belih strmin.
»Drugi vzrok je jezikovna prilagodljivost, saj smo Slovenci v primerjavi z Avstrijci veliko boljši v znanju angleščine. Z nami se lahko primerjajo le še Nizozemci,« pravi Pristovnik, ki meni, da je prav ta prilagodljivost v komuniciranju poglavitni vzrok, da smo Slovenci tako iskana in zaželena delovna sila pri severnih sosedih.
Po Pristovnikovem opažanju se v Avstriji za najem učitelja smučanja odloči veliko več ljudi kot v Sloveniji, in to, kot že omenjeno, predvsem zaradi cen, ki niso prilagojene razpoložljivim razmeram na naših smučiščih. Na smučišču v Saalbachu, kjer dela, so štirje tedni na sezono – dva tedna v začetku februarja med zimskimi počitnicami in dva konec marca za velikonočne praznike – tako zasedeni, da gre na delo samo iz Slovenije od 60 do 70 učiteljev smučanja. Pridružijo se jim še kolegi iz Avstrije in Nizozemske.
»Na vrhuncu sezone je tako na enem smučišču tudi do 300 učiteljev smučanja naenkrat,« opisuje Pristovnik.
Izkušnje pomemben faktor
Aljaž Pristovnik se zadnji dve leti preživlja izključno z organizacijo zimskih šol v naravi in poučevanjem smučanja. »Ne ustvarim toliko dobička, da bi živel razkošno, se pa da preživeti skozi vse leto, če je le dovolj uspešna sezona,« pravi. »So pa zaslužki odvisni od snežnih razmer; kdaj lahko začnemo sezono in koliko dni lahko nemoteno izvajamo delo; torej zaslužka ne moremo predvideti vnaprej,« še dodaja.
Pri iskanju novih sodelavcev je pozoren predvsem na izkušnje in kompetence posameznika in ne toliko na stopnjo usposobljenosti. Slabost v Sloveniji je po njegovem mnenju to, da lahko v treh letih posameznik pridobi najvišjo stopnjo licence učitelja smučanja.
»Učitelj smučanja mora znati dobro komunicirati – tako z otroki kot s starši in pedagoškimi delavci, ki spremljajo otroke v šolah v naravi. Če tega ne zna in se ni pripravljen prilagajati, ni primeren za tovrstno delo,« je jasen Pristovnik. Velika večina učiteljev, ki sodelujejo pod okriljem AP Team, že več let ostaja enaka, del ekipe, predvsem za delo v tujini, pa se iz sezone v sezono menja.
Ekipa AP Teama v Sloveniji sodeluje samo s Smučiščem RTC Trije kralji, saj je to po mnenju našega sogovornika edino smučišče, ki učiteljev smučanja pri delu ne omejuje na vsakem koraku z raznimi koncesijami in podobno birokracijo.
Koncesije
Šole smučanja in posamezni učitelji potrebujejo za delo na smučišču soglasje njegovega upravljavca. Stroški teh soglasij (koncesij) se na smučiščih razlikujejo in so odvisni od poslovne politike upravljavca smučišča. Nekatera imajo eno smučarsko šolo, druga več.
Uroš Martinšek Foto: SZS