Tiskane izdaje
Ponudnik kadrovskih rešitev Adecco in ena izmed vodilnih poslovnih šol na svetu INSEAD sta objavila rezultate letne raziskave Globalni indeks konkurenčnosti talentov GTCI za 2015−2016. Glede na rezultate indeksa, ki države razvršča glede na njihovo sposobnost razvijanja, zadrževanja in privabljanja talentov, je Slovenija na tem področju kar uspešna, saj se je skupno uvrstila na 26. mesto med 109 opazovanimi državami. Slovenski zaposleni so se izkazali s svojimi strokovno-tehničnimi sposobnostmi in državo postavili na deveto mesto.
Bistveno slabše se uvrščamo po privlačnosti za najboljše kadre − znašli smo se na 54. mestu. Po konkurenčnosti talentov so se najbolje uvrstile Švica, Singapur, Luksemburg in ZDA. V obeh evropskih državah četrtina kadrov prihaja iz drugih držav, v Singapurju celo 43 odstotkov.
Pri tem je Bruno Lanvin, izvršni direktor Globalnih indeksov pri INSEAD, izpostavil ključno priporočilo iz poročila, in sicer da morajo biti države bolj učinkovite pri upravljanju nastajajoče dinamike »kroženja možganov«.
Kot je pojasnil Paul Evans, upokojeni profesor človeških virov in organizacijskega razvoja pri INSEAD, je analiza pokazala tudi, da je za privabljanje in zadržanje talentov pomembno več kot le plača, tudi iz tujine. Čedalje pomembnejša je kakovost vodstvenih praks. »Medtem ko višje izobrazbene priložnosti ostajajo ključni faktor za privabljanje in zadržanje talentov, postaja vse bolj pomemben faktor tudi profesionalizem podjetij in vodstvenih praks, katerih vzor so visoko uvrščene nordijske države, ki so posebej visoke ocene prejele za svojo meritokracijo, profesionalno vodenje in pozornost za razvoj zaposlenih. To je še posebej pomembno za milenijsko generacijo, iz katere izhajajo kreativni vodje prihodnosti.«
Prostora za izboljšanje je še veliko
Miro Smrekar, direktor Adecca Slovenija: »Zagotovo ima Slovenija še veliko prostora za izboljšanje. Čakajo nas izzivi in priložnosti, vendar brez spremembe zakonodaje in stimulativnih spodbud, tudi od države, tako na področju izobraževanja, delovnopravne zakonodaje in konec koncev tudi miselnih premikov, nas bodo druge države, tudi sosednje, lahko kaj kmalu prehitele.
Tudi države, ki so tradicionalno znane kot magneti za talente, izgubijo doma vzgojene talente zaradi nastajajočih trgov v regiji. Moramo se zavedati, da v konkurenčnosti talentov posamezne države ni stalnosti, hitro okretni talenti pa pogosto iščejo karierne priložnosti v regiji ali celo globalno. Zato je izziv za vse države, da nadaljujejo in razvijajo inovacije v tem, kako gradijo, privabljajo in zadržujejo talente.«
Kot svetuje Smrekar, bi morala Slovenija spodbujati in vlagati v formalna in poklicna izobraževanja, razviti več vozlišč znanja in poenostaviti zakonske ureditve ter pospeševati mobilnost talentov, delodajalci bi morali razvijati in promovirati meritokracijo, vlagati v izobraževanje in digitalno usposabljanje, vlagati v tehnologijo in ustvarjati kulturo mobilnosti ter raznovrstnosti, iskalci zaposlitve pa bi morali negovati mednarodna omrežja, iskati mednarodne izkušnje, vlagati v vseživljenjsko učenje in razvoj mehkih veščin, ter poskrbeti za usposobljenost delovanja v digitalni dobi.
