Tiskane izdaje
Štiriintridesetletni Peter Bruner diha in živi za podjetništvo. Lani je v Sloveniji preživel dva meseca in pol, ves preostali čas je bil na poti. Računalnik ga spremlja povsod, delo lahko opravlja kjerkoli, potrebuje samo dostop do interneta. Za sabo ima tri zagonska podjetja: Oosm, Wineist, Qriouz. Prvo se lahko pohvali s poslovalnicami v Londonu, Amsterdamu, Bosni in Ljubljani, navzoče je skupno na sedmih trgih; še v ZDA, na Hrvaškem in v Srbiji.
Z nagradami v domačem prostoru in mednarodnem merilu (kot najbolj obetavno zagonsko podjetje na področju novih tehnologij leta 2015 je bil Oosm izbran v pospeševalnik na Nizozemsko, v Londonu je istega leta prejel še naziv najboljšega zagonskega podjetja) si je odprl številna vrata v nove projekte in izkusil duh zagonske skupnosti v Silicijevi dolini. V svojem delu, ki ni zgolj služba, ampak način življenja, Peter Bruner zelo uživa. Delovne izzive sprejema kot zabavo.
Hotel je nekaj več
Peter ne izhaja iz podjetniškega okolja. V domačem Kočevju, kraju na jugu Slovenije z visoko brezposelnostjo, se podjetništva ni spodbujalo. »Do 27. leta nisem vedel, kaj bi počel v življenju,« je priznal diplomirani inženir grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. »Po končanem študiju sem izkusil nekaj pravih služb in spoznal, da so sistemi na nekaterih delovnih mestih togi, premiki pa težki in počasni. Nisem želel biti ovca v pisarni oziroma skladišču, hotel sem nekaj več, povzročiti spremembo. Tako sva s kolegom šla na samostojno pot,« se je spominjal prvih korakov v svet podjetništva, za katere ni vedel, kako daleč ga bodo popeljali.
Od zavoda za zaposlovanje je prejel subvencijo in jo koristno porabil že v prvi polovici leta. »Sprva sva se ukvarjala z urejanjem, videom in grafičnim oblikovanjem, bilo je veliko dela. Počasi sva vstopila v svet oglaševanja, prepoznala, da ta teži k gibljivi vsebini, digitalizaciji. Odločila sva se, da najameva software v ZDA. Imel je veliko napak in videla sva priložnost za izboljšave. Našel sem programerja, ki nama je pomagal pri uresničitvi ideje,« je pripovedoval, kako je luč sveta ugledala aplikacija za nadzor oglaševalskih vsebin na oddaljenih digitalnih zaslonih.
»Naenkrat sva padla v ta ustvarjalni svet. Ko razvijaš zastavljeno, se lotevaš še drugih stvari, ekipa se povečuje. Na koncu nisem bil več grafični oblikovalec, ampak direktor podjetja, v katerem nas je bilo osem,« je opisal, kako je zgodba dobivala nove razsežnosti.
Na eni od vmesnih etap se je rodilo drugo zagonsko podjetje Winest. Ponujalo je izbrana vina za pokušino strankam na njihovem domu. Zdaj se prodaja, saj je Brunerjeva ekipa sklenila, da ima preveč dela za premajhen dobiček. Lani so na trgu predstavili še tretje zagonsko podjetje Qriouz (radoveden), ki z aplikacijo med seboj povezuje ljudi prek virtualnih vizitk.
Izbirčen, ko sestavlja ekipo
Kako se pojavljajo in uresničujejo vse te nove ideje ter ustvarjajo poslovne vezi? »Zgodijo se tudi na potovanjih in raznovrstnih dogodkih. S podjetjem Qriouz smo pravzaprav začeli v ZDA, ko sem ugotovil, da to orodje pogrešam na trgu. Bil je osebni, stranski projekt brez ideje o monetizaciji. Dva člana ekipe Oosm sem povabil v to zgodbo. Zdaj rastemo tudi brez marketinga, sprašujejo pa nas že po razvoju,« je razkrival sogovornik, ki ga je nagrada v pospeševalniku na Nizozemskem popeljala do Silicijeve doline. Bolj kot nad zagonsko skupnostjo v San Franciscu je bil navdušen nad tisto v Chicagu. »Spoznal sem veliko podjetnikov, s katerimi smo v stikih,« je nakazal na nove načrte.
Bruner ima za sabo tudi propadli projekt, ki ga je z ekipo predčasno končal zaradi nesoglasij. »Nikoli se nismo povsem sprli. Ob pivu smo se strinjali, da zaradi drugačnih pogledov ne bomo več delali skupaj,« je omenil naučeno lekcijo v poslu s prijatelji. Sicer pa o sebi pravi, da je ravno zaradi pomembne sinergije pri delu zelo izbirčen, ko išče sodelavce.
»Ko začnemo piliti idejo, hočem, da se ljudje lotijo projekta s svojim časom. Vsekakor jim obljubimo delež v podjetju, zame pa je pomembno, da za idejo začnejo živeti. Ko namreč nekoga enkrat plačaš, ne čuti nobene odgovornosti do tebe, ampak do zneska. Če mu čez en mesec ne bom izplačal plačila, ne bo čutil odgovornosti, odšel bo. Zato hočem na začetku ustvariti odgovornost na dolgi rok,« je opozoril sogovornik, ki s svojimi izkušnjami nastopa tudi v vlogi predavatelja.
Njegovi dnevi so za vse začrtane naloge skorajda prekratki. Nazadnje je zavestno misli od dela povsem odklopil lansko jesen na dopustu na Tajskem. Koliko časa ocenjuje, da bo lahko delal v takšnem ritmu? »V tem ne vidim problema, ampak izziv. V ekipi smo se sicer srečali tudi z izgorelostjo, ta oseba je odšla. A menim, da je pomembno, kako jemlješ svoje delo. Ljudje in sestanki mi dajo energijo. Živim za to, ustreza mi, ne počutim se utrujenega,« je še pojasnil, da na svoji dinamični karierni poti ne čuti nobenega bremena.
