Tiskane izdaje
»Izvedela sem, da sem 'padla', in podrl se mi je svet. Težko se je bilo soočiti s starši, povedati prijateljem, fantu. Razočaranje same nad sabo je bilo od vsega najhujše,« mi je pripovedovala dijakinja, ki ni uspešno opravila mature. »Nekaj časa sem se skrivala pred vsemi ... krivda, poraz in stavki, kot »ti si nesposobna«, so mi vsak dan odzvanjali v glavi. Nekateri so bili samo moj notranji glas, druge pa so izrekle osebe, ki so mi bile najbližje. Ne vem, kaj je bilo hujše.« (izpoved)
Dejstva o »izgubljenem letu«
Najpomembnejše − besedo »izgubljeno« kar pozabite. Poglejmo štiri najbolj izstopajoča dejstva, ki govorijo v prid temu nasvetu:
1. Niste sami. Vsako leto je v Sloveniji nekaj manj kot 3000 mladih, ki ne opravijo ali ne delajo mature, čeprav se nanjo prijavijo.
2. Delali boste verjetno do svojega 80. leta in dočakali še kar nekaj pokojninskih reform. Kaj je leto dni v primerjavi s tem?
3. Uspe vam lahko tudi brez šole: Walt Disney, Robert De Niro, niti Richard Branson niso končali srednje šole. Pa jim je kljub temu uspelo.
4. Čas je za »sabbaticals«. Skoraj četrtina podjetij v ZDA zaposlenim ponuja sabbaticals − plačane odsotnosti z delovnega mesta od štirih tednov pa do leta dni. Raziskave kažejo, da je takšna sprememba koristna za zaposlene vsaj vsakih sedem let. Poglejte na teh 365 dni kot na vaš zasluženi odmor po 12 ali 13 letih učenja.
Prijatelji in starši
Ko se mladi znajdete v takšnem položaju, je nesmiselno pričakovati, da se bo vklopil razum s tehtnimi argumenti, kako je treba 'na vsako situacijo pogledati s pozitivnega vidika' in da je 'vsako slabo za nekaj dobro'. Takšno besedičenje nič ne pomaga, ko gledaš svoje nekdanje sošolce, kako iščejo (in najdejo) prvo zaposlitev ali pa uživajo v brucovskem letu. Ali pa ko se za tvojim hrbtom smejijo, čeprav te v obraz 'pomilujejo'. Takšni dogodki so preizkušnja za prava prijateljstva.
Starši razvijemo pričakovanja do »svojih« otrok. Prvič, otroci niste »naši«, ampak ste lastni, s svojimi cilji in poslanstvom na tem svetu. Drugič, to so naša pričakovanja in naše predstave − ne vaše. Morda se bo pokazalo, da si vi želite čisto nekaj tretjega, kar boste odkrili v tem letu. In navsezadnje: kdo smo mi, da sodimo svoje otroke? Ali nismo tukaj zato, da vas podpiramo?
Seveda smo starši žalostni, tudi jezni, razočarani. Sprejmite naša čustva in nam jasno povejte, da pričakujete našo podporo.
Natalie C. Postružnik, foto: osebni arhiv
Kaj storiti najprej?1. Sprejmite dejstvo. Lahko jočete, preklinjate ali krivite druge – ne pomaga.
2. Naredite načrt, kako boste s to novico seznanili svoje najbližje. Vsem hkrati ali najprej osebi, ki vas bo podprla in pomagala pri komunikaciji z drugimi? Kdo bo vaš zaupnik, ki vam bo (o)stal ob strani, ko boste sporočilo predali tudi drugim? To je lahko član družine, družinski prijatelj, sosed ali učitelj, ki verjame v vas. Nekdo, ki vam zaupa in ki mu vi zaupate.
3. Razmislite, kaj boste teh 365 dni počeli. In si to zapišite. To uporabite kot argumente, ko bodo čustva oziroma jezik vaših najbližjih govorili hitreje kot njihov razum. Hkrati je to močna motivacija, saj boste imeli cilj, vizijo, ki vas bo spremljala do zaključka mature prihodnje leto.
4. Udejanjajte svojo zavezo. Imate 525.600 minut, ki jih izkoristite zase. Če je treba, načrt prilagodite, da bo najbolj koristen za vas.
5. Poiščite osebo, ki vas bo na tej poti spremljala. V teh 12 mesecih bodo vzponi in padci. Zato naj bo zraven vas nekdo, ki bo padce blažil in vzpone množil.
6. Ostanite odprti. Družite se s prijatelji, hodite v družbo, ohranjajte svoje odnose − ne le prek družbenih medijev, tudi v živo. Če vas preplavi občutek manjvrednosti ali sramu in krivde − spomnite se, da ste v družbi najboljših: Bransona, Disneyja, De Nira ...
7. Pazite na fizično aktivnost. Vsak dan pojdite na 20- do 30-minutni sprehod. Tudi tibetanske vaje, meditacija in joga bodo koristile.
8. Pazite na prehrano. Hrana je vir energije. Kar daste v sebe, ste vi.
9. Spomnite se na čustva. Svobodno jih izrazite, vendar ne neprestano. Ozavestite, kdaj je dobro nehati (stokati in se pritoževati).
Kako pripraviti načrt in kaj početi
Če se sprašujete, kaj pa v resnici lahko počnete teh 365 dni, si pripravite miselni vzorec. Ne eno stran aktivnosti, ki vas veselijo, na drugo one, ki jih niste še nikoli poskusili, pa vas privlačijo, na tretjo stran tiste, ki se jim resnično želite izogniti in jih ne marate, na četrto stran pa vse, kar vam lahko pomaga pri vaši karieri in ni v skupini 1 ali 2 ... in če zmanjkuje idej, naj jih nekaj naštejemo:
1. Naučite se nov tuji jezik ali nadgradite znanje obstoječega. Obstaja kar nekaj brezplačnih platform na spletu in skupin za učenje jezikov na facebooku in drugje, kamor se lahko vpišete − brez finančnih stroškov.
2. Razvijte svoj konjiček. Kaj je tisto, kar vas je veselilo v osnovni in/ali srednji šoli? Modeliranje, glasba, slikanje, timski šport, planinarjenje, šah ...? Začnite se ukvarjati spet s tem. Če vas ni prav nič veselilo, je čas, da premislite, ali je še vedno tako. Običajno se pojavi kaj res nenavadnega in nepričakovanega.
3. Redno posvetite nekaj časa razvoju neke nove, povsem 'odpičene' poslovne ideje. Česa še ni, pa bi potrebovali? Kako si lahko olajšate svoj vsakdan? Poiščite kakšno osebo, ki se vam bo pri razvijanju te ideje pridružila. Na začetku bodo ideje verjetno smešne, a čez čas boste vedno boljši in kdo ve − morda boste vi naslednji uspešni Slovenec na Kickstarterju.
4. Pridobite izkušnje − lahko na prostovoljni bazi ali pa svoje znanje ponudite na trg. Nenazadnje je za vami 12 ali 13 let šolanja. Nekaj pa že znate, kajne?
5. Oblikujte svojo spletno stran − in pišite o nečem, kar vas veseli. Današnja doba je čas sooblikovanja realnosti. Postanite eden od njenih aktivnih udeležencev.
6. Berite. Stripe Alana Forda ali komentarje na redditu. Ohranili boste živahen um in stik z dogajanjem doma in širše.
7. Potujte. Ne potrebujete nekaj tisoč evrov, da se odpravite na pot. Gre za bistveno manj in ceneje. Tujina in raznovrstnost vam bosta dala širino − in mnogo novih prijateljev, idej, zgodb za življenje.
Veliko ljudi, ki jim ni uspelo z maturo, mi je zaupalo, da so po začetni krizi ter križih in težavah v tem letu uživali. Ker so ga izkoristili za to, kar so si že zmeraj želeli početi, pa ni bilo nikoli časa.
