»Spet sem odkril otroka v sebi«

Vzgojitelj Branko Grošelj je po 15 letih učenja tehničnega pouka v osnovni šoli tam začel delati kot strokovni delavec v prvem razredu.

pon, 01.01.2018, 09:00

Kakšen se vam zdi vzgojitelj Branko?

Jakob: Branko je strog. Enkrat se je razjezil in nam ukazal, naj sedimo na stolih. Rekel nam je, da zna biti tudi strog.

Žana: Učitelj Branko mi pomaga pri matematiki. Sploh ni tako strog. Mislim, da je zelo brihten. Če nas kdo fotografira, se rad z nami postavi pred aparat.

Zala: Je prijazen učitelj in veliko se z nami smeje.
Patrik: Lepo zna napisati številki 1 in 2 pa tudi ostale številke.

Podravnateljica Jana: Braneta imajo otroci radi. Ne jezi se in ne povzdiguje glasu, z neko posebno energijo zna ustvariti red v razredu, občasno malo zažvižga, da so otroci pozorni na tisto, kar bo povedal.

Na osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi teče sedemnajsto leto, odkar imajo kot drugega strokovnega delavca v prvem razredu zaposlenega moškega. Branko Grošelj, ki je pred tem na isti šoli petnajst let učil tehniko, pravi, da mu je pri delu vzgojitelja najbolj všeč igra. »Ko sem začel delati kot vzgojitelj, sem spet odkril otroka v sebi,« pravi in dodaja, da se morajo za dobro delo z otroki tudi odrasli velikokrat nasmejati, kaj šaljivega povedati, da ni vse uradno in strogo. Tako otroci spoznajo, da si topel človek, da se znaš zabavati, in to imajo radi.

Ko je začel delati kot drugi strokovni delavec v prvem razredu, so na njihovi šoli uvedli devetletko. »Prva leta so bili učni načrti manj zahtevni, veliko časa je bilo namenjenega igri, danes pa se od prvošolčkov veliko več zahteva in če želimo speljati zahteve učnega načrta, moramo prve štiri ure z otroki intenzivno delati,« pravi Grošelj.

Peto šolsko uro, ko se konča pouk in se začne podaljšano bivanje, pa je čas za igro in sprostitev. »Na naši šoli lahko prvošolčki še uporabljajo vrtčevska igrala in igrišče. Če je slabo vreme, pa se zamotijo v igralnih kotičkih, ki jih imajo postavljene v učilnici,« pravi Grošelj in dodaja, da je dobro, če je učilnica prvega razreda malo večja, da lahko postavijo več kotičkov in tako lahko vsak izbere dejavnost, ki mu tisti dan najbolj ustreza. Njihovi učenci imajo na voljo lego, bralni in gospodinjski kotiček ter kotiček za barvanje.

Za dobro delo avtomobili in žoge, ne rožice in srčki


V podaljšanem bivanju, ki ga ima Grošelj nekaj ur na teden, se veliko ukvarja z otroki, igrajo se z žogo, ponudi jim tehnične sestavljanke in se skoraj vedno tudi sam pridruži igri. »To so razlike, ki jo dobijo otroci od moškega vzgojitelja ali učitelja,« meni. »Tudi za dobro opravljeno delo moški ne uporabljamo rožic in srčkov kot ženske, ampak avtomobile in žoge, in to je otrokom, predvsem fantom, zanimivo.« Z ženskimi kolegicami imajo profesionalen odnos, da bi gledale nanj drugače kot na sodelavke, ne opaža. »Za delo v prvem razredu je potrebno timsko delo, zato je pomembno, da se učitelj in vzgojitelj razumeta, pri nas za zdaj ni bilo težav, saj se vsi v timu dobro razumemo,« pravi Grošelj.

Da bi imel avtoriteto samo zaradi tega, ker je moški, ne opaža, po njegovem mnenju je bolj pomembno to, kakšen si kot oseba, da si človek, da znaš delati z otroki, da te to veseli. Je pa za dobro in načrtno delo potrebna avtoriteta tako pri pouku kot v podaljšanjem bivanju.

»Sploh pri tehničnem pouku je pomembno, da je učitelj avtoriteta, da se ne zgodi kakšna nesreča, a tudi v podaljšanem bivanju je treba določiti nekatera pravila in pojasniti, da so zaradi varnosti in nemotenega dela. Potem pa je treba stati za tem, kar rečeš,« pojasnjuje.

Alternativa poučevanju kemije

Že v osnovni šoli se je Grošelj odločil, da bo učitelj, in je s tem namenom tudi obiskoval pedagoško gimnazijo. Do konca srednješolskih dni je mislil, da bo šel študirat na fakulteto za šport, a si je v zadnjem hipu premislil, saj so bile takrat zelo velike potrebe po kadru tehničnega pouka. Vpisal se je na pedagoško fakulteto, smer tehnični pouk, ki pa je moral biti takrat vezan še na eno naravoslovno smer.

Odločil se je za kemijo. Po petnajstih letih poučevanja tehničnega pouka se je spremenila zakonodaja, začeti bi moral poučevati tudi kemijo. »Desetletje in pol suše na področju kemije me je postavilo pred dejstvo, ali obnoviti znanje iz kemije ali pa se preusmeriti v drug poklic. Odločil sem se za slednje in se vpisal na visoko vzgojiteljsko šolo na mariborski pedagoški fakulteti,« pojasnjuje Grošelj.

Čeprav je bila vedno njegova velika želja delati z otroki na področju športa, je med študijem za vzgojitelja spoznal, da se je odločil za pravi poklic. Če bi imel po končani gimnaziji, ko se je odločal za študij, spoznanja, ki jih ima danes, bi se že takrat odločil za poklicno pot vzgojitelja. »V športu sem lahko aktiven tudi kot vzgojitelj, v času službovanja sem tako pridobil tudi naziv učitelja smučanja in plavanja in tako vsako leto hodim na poletno in zimsko šolo v naravi,« pravi Grošelj.

Prijavi sovražni govor