Tiskane izdaje
Lani so slovenska podjetja 40 odstotkov prihodkov od prodaje oziroma 24 milijard evrov ustvarila na 201 tujem trgu. Največ so k temu prispevali v predelovalni dejavnosti, v povprečju je podjetje iz te panoge z izvozom ustvarilo 70 odstotkov prihodkov.
Petino vsega so podjetja prodala partnerjem v Nemčiji, dobro desetino v Italiji, malo manj pa v Avstriji in na Hrvaškem. Ko smo spomladi 140 izvoznih družb – letos so napovedovale več kot 1600 zaposlitev – spraševali po težavah, so pogosto omenjali kadre oziroma njihove kompetence.
»Potrebujemo tehnične kadre z znanjem tujih jezikov,« so izpostavljali kombinacijo kompetenc, ki jih v Sloveniji očitno primanjkuje, in kot kažejo analize zaposlitvenih oglasov, ki so jih za obdobje desetih let naredili na zavodu za zaposlovanje, je potreb po znanju tujih jezikov čedalje več.
Kakšne so potrebe po znanju jezikov v dveh velikih izvoznih podjetjih, skupini Impol in Iskri Mehanizmih?
Brigita Juhart, direktorica za kadre, Impol: »Znanje najmanj enega tujega jezika zahteva približno 30 odstotkov naših delovnih mest, 15 odstotkov jih zahteva znanje dveh jezikov. Najpomembnejša sta angleščina in nemščina, na nekaterih delovnih mestih tudi italijanščina. Prav tako je za nas zelo pomembno znanje hrvaščine in srbščine, saj ima skupina Impol proizvodnjo tudi na Hrvaškem in v Srbiji.
Načeloma je znanje angleščine sploh med mlajšo populacijo zelo razširjeno, nekoliko več težav je pri iskanju kadra, ki tekoče govori oba jezika – angleško in nemško. Na fakultetah dajo premalo poudarka tujim jezikom, na številnih celo maternemu jeziku. Mnogi inženirji imajo zelo velike težave s pisanjem in slovensko slovnico. Prav tako se zdi nesmiselno, da na primer ekonomisti, specializirani za prodajo, podjetništvo in marketing, končajo študij z znanjem samo enega jezika, pri čemer je še to pogosto pomanjkljivo.«
Brigita Juhart, foto: arhiv podjetja
Marjan Pogačnik, glavni direktor, Iskra Mehanizmi: »Čedalje več naših delavcev potrebuje znanje tujega jezika – zdaj približno četrtina – saj so odnosi s kupci in deloma tudi z dobavitelji vedno tesnejši in zahtevajo vključenost ekip v podjetju. Angleščina večinoma zadostuje, tako da glede tega nimamo težav – še največ na srednji ravni tehničnega kadra –, potrebujejo pa veliko prakse zaradi tehničnega jezika.
Smiselno bi bilo že v času študija povečevati internacionalno usmerjenost: sposobnost študirati iz tuje literature, imeti tuje profesorje. To bi zagotovo zelo pripomoglo k temu, da bi bil kader bolje pripravljen za delo v globaliziranem internacionalnem okolju. Med študijem študenti dobijo predvsem osnovna znanja (še ta so pogosto problem), ne pa usmerjenih, na primer poslovni ali tehniški jezik. Tega pa s sedanjim konceptom 'tujega jezika' brez mednarodnih izmenjav, izkušenj, študija iz tuje literature ... ni mogoče doseči.«
Marjan Pogačnik, foto: arhiv podjetja
Če se ozremo okrog, je jasno, kakšna znanja potrebujemo»V podjetjih, ki delujejo na mednarodnem trgu, je znanje tujega jezika skoraj nepogrešljivo. Če gre za mednarodno podjetje, je velikokrat potrebno znanje angleščine. In to dobro, da smo v pogovoru s sodelavci iz tujine suvereni. Ugotavljamo, da je znanje nemščine, sploh v osrednjem delu države in v kombinaciji z drugimi znanji, velika konkurenčna prednost kandidata.
Podjetja, ki sodelujejo s tujimi trgi, iščejo prodajne predstavnike z znanjem tujih jezikov. Italijanščina je zanimiva, ker podjetja iz te države pri nas odpirajo klicne centre. Poudarila bi še hrvaščino in srbščino ter ruščino,« je povzela izkušnje v zaposlitveni agenciji Adecco Viviana Žorž.
Podjetja tudi pogosto iščejo delavce s tehnično izobrazbo in prodajnimi veščinami ter znanjem tujih jezikov, je še dejala ter vsakega posameznika pozvala k razmisleku: »Če poznamo okolje, v katerem hočemo delati, s čim se podjetja v tem okolju ukvarjajo, na katere trge so usmerjeni, je jasno, kakšna znanja moramo pridobiti, da bomo konkurenčni. Med njimi je zagotovo znanje jezikov. Ne le enega.«
