Delodajalci se poslužujejo različnih oblik dela, ki bi povečale produktivnost in zadovoljstvo svojih zaposlenih: delo od doma, delo zunaj podjetja, fleksibilen in/ali polovični delovni čas in druge. Marjana Laibacher Rogelj iz podjetja Moj mentor ugotavlja, da se dela zunaj pisarne pri nas poslužujejo predvsem vodilni timi v podjetjih, najmanj enkrat na leto.
»Strateške delavnice zunaj podjetij so vedno ciljno usmerjene s točno določeno vsebino: vodilni timi v podjetju se za dva dni umaknejo v drugo okolje, kjer lažje prevetrijo določene strategije ali poslovne načrte,« je povedala Marjana Laibacher Rogelj.
Izidor Gašperlin, svetovalec in terapevt, pravi, da gre v tem primeru za ekipe, ki se ukvarjajo z zahtevnejšimi projekti, ki terjajo veliko inovativnosti in kreativnosti: »Umik iz delovnega okolja po eni strani prepreči motnje, kot so na primer telefoni, po drugi pa sprememba okolja že sama po sebi menja zorne kote in spodbuja kreativnejše rešitve.«
Tradicionalne
Nekatera podjetja poskušajo povečati produktivnost in motivacijo zaposlenih z možnostjo dela od doma. Kot je dejala Laibacher Rogljeva, v svetu najmanj enkrat na teden na daljavo dela petina zaposlenih, vsakodnevno delo na daljavo pa opravlja približno sedem odstotkov zaposlenih.
»V tujini pa tudi pri nas so med podjetji velike razlike v načinih sodelovanja med delodajalcem in zaposlenimi. Bolj tradicionalna podjetja še vedno vztrajajo pri preverjenih rešitvah, ki pa pogosto niso skladne s potrebami starejših, kaj šele mlajših generacij zaposlenih. So pa tudi podjetja, kjer vodstvo razume celoten spekter psiholoških potreb zaposlenih in uvaja številne sodobne strategije ravnanja s kadri, ki podpirajo cilje podjetja ter so obenem prijaznejše za zaposlene. Na vprašanje, katera pot in katere strategije so učinkovite, mora vsako podjetje najti svoj odgovor, ki naj bo skladen z zrelostjo podjetja, zaposlenih in njihovo kulturo,« opozarja sogovornica.
Delo od doma
Kakšni so psihološki učinki dela zunaj pisarne na zaposlenega? Gašperlin odgovarja, da je ključno, kako zaposleni to možnost občutijo. »Če jo doživljajo kot svobodno odločitev in priložnost, da si bolje organizirajo svoj čas, bodo učinki zagotovo pozitivni. Težko pa je računati na pozitivne učinke, če bodo to doživeli kot (prikrit) poskus delodajalca, da posega še v njihov prosti čas.«
Gašperlin opozarja, da takšno delo od zaposlenega zahteva visoko raven organiziranosti in odgovornosti. Po njegovem je za tiste, ki tega nimajo, lažje delati v strukturiranem okolju v podjetju.
Stik s sodelavci
Marjana Laibacher Rogelj opozarja tudi na pomembnost rednega fizičnega stika: »Pripomore namreč k vzdrževanju pripadnosti in občutka povezanosti, vključevanju v procese in projekte, ki zagotavljajo njihov osebni in profesionalni razvoj kot tudi stik s spremembami, ki se dogajajo v podjetju.«