Tiskane izdaje
Kakšen je pogled GZS na poklicne pokojnine, v čem prepoznavajo njihov glavni problem - v previsokih prispevnih stopnjah ali pa so znižane prispevne stopnje rešitev? Kakšna težava so zastareli seznami teh poklicev? Ali je res, da veliko delodajalcev tega zavarovanja ne plačuje?
Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, pravi, da si je Gospodarska zbornica Slovenije zadnja leta prizadevala za znižanje prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja in čiščenje registra delovnih mest, ki so vključena v to zavarovanje.
»Izračuni, ki so bili pripravljeni za Odbor SODPZ (Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS) so pokazali, da ima večina zavarovancev na svojih osebnih računih presežke, se pravi več sredstev, kot jih potrebuje za poklicno upokojitev. Za tiste, ki bi jim primanjkovalo sredstev, in teh je okoli pet odstotkov, pa so bile s spremembo zakona in novim pokojninskim načrtom, ki je začel veljati letos, uvedene solidarnostne rezerve.«
Po oceni GZS ta sredstva niso namensko porabljena. Lani se je 3531 zavarovancev odločilo za dvig sredstev in 180 za poklicno pokojnino. Zakaj potem obremenjevati delodajalce s previsoko prispevno stopnjo, opozarjajo. Zato se zavzemajo, da se prenova sistema nadaljuje tudi z oblikovanjem novih meril za vključitev in čiščenjem registra delovnih mest, ki so vključena v sistem.
Tatjana Čerin dodaja: »V zadnjih dveh desetletjih so nove tehnologije in spremembe pri organizaciji dela prinesle toliko sprememb, da marsikatero delovno mesto, ki je v registru, ne spada več v kategorijo posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih mest.«
