Tiskane izdaje
V Center aktivnosti Fužine (CAF), ki je namenjen druženju in aktivnostim za starejše, so vabljeni vsi upokojeni občani Ljubljane. Za 10 evrov mesečne članarine jim je na voljo vseh 35 aktivnosti; lahko telovadijo, plešejo, se podučijo o digitalni fotografiji, se vpišejo na solopetje, tečaj violine, slikarski tečaj, lutkovni krožek ... Med 645 članov centra sodi tudi devet skupin upokojencev, ki se učijo angleški in nemški jezik.
»Ponavadi jim je na začetku, ko pridejo prvič, nekoliko nerodno. Vendar pa se slej ko prej odprejo. Marsikdo pove, da si vse življenje ni upal govoriti nemško, zdaj pa je končno spregovoril in tvori povedi,« je povedala 27-letna Maja Štefančič Hribar, ki poučuje upokojence v petih angleških in štirih nemških skupinah. V njih je po največ 14 tečajnikov.
Med učence upokojence zahaja vse od jeseni 2010. Tedaj jih je v Domu starejših občanov Fužine, ki skupaj z Mestno občino Ljubljana izvaja projekt, poučevala še kot študentka. Na jezikovnih tečajih, ki jih vodi, prevladujejo ženske, povprečna starost udeležencev je med 60 in 65 let, Majina najstarejša tečajnica šteje 85 let, obiskuje ure nemščine.
»Večina aktivnosti se začne oktobra, končamo maja oziroma junija. Sledimo šolskemu letu,« je razkrila urnik sogovornica, ki z upokojenci tudi kleklja. Opaža, da je vsako leto več odziva.
Ne mudi se nikamor
Jasno je, da starejši zahtevajo drugačen pristop kot šolarji in študenti. »Sprva sem se nekoliko lovila,« je priznala. »Sama sem sestavljala delovno gradivo, poučevala sem tisto, kar so želeli. Pozneje smo prešli na knjige, kar je olajšalo delo obojim. Zdaj smo že utečeni,« je opisala način dela in dodala, da se za vsako uro in skupino doma posebej pripravi.
»Sčasoma spoznaš posameznike in kako deluje katera skupina. Pri nekaterih se lahko šališ, pri drugih je treba biti resen,« je razkrivala pristope.
Pri angleščini se učijo v okviru petih stopenj, pri nemščini poznajo tri. »Knjige so tisto, kar določa ravni. Posamezno uporabljamo tri leta. Nismo vezani na učni načrt, delamo po občutku. Če bi radi ponavljali snov en mesec, to tudi storimo, ker se nam ne mudi nikamor,« je pojasnila. Največ težav imajo učenci s konverzacijo, želijo jo izpiliti. Najbolj veseli pa so, kadar urnik popestri igra.
»Enkrat ali dvakrat v letu pripravim računalniško angleščino. Pokažem jim, kako se lahko preko spletnih kanalov sami brezplačno učijo angleški jezik. To jim je vedno zanimivo,« je povedala, kaj jih najbolj pritegne.
Zagnani in motivirani
Mlada učiteljica, znana tudi kot ustvarjalka Kostevka (prihaja iz Kostela, naselja oziroma občine ob Kolpi), pravi, da je med poučevanjem upokojencev in študentov velika razlika.
»Upokojenci so najboljša publika, saj so izjemno odzivni. Dosti jih pristopi tečaju, ker so se želeli učiti tujega jezika že v preteklosti, a jim je za to zmanjkalo časa. Zdaj ga imajo. Pa tudi voljo in motivacijo. Brez zadržkov vprašajo vse, kar bi radi vedeli, pa ni pomembno ali je to pred uro ali po njej, ni jim težko narediti naloge, skratka zelo so zagnani! Včasih je treba kakšno zadevo dvakrat povedati, več časa posvetiti ponavljanju snovi, vendar s takšnimi učenci raje delam kot z mladimi,« je dejala.
Kaj pa se ona nauči od svojih učencev? »Veliko stvari! Lepo je delati s starejšimi rodovi, saj izžarevajo voljo do življenja. Vsakodnevno postrežejo tudi z nasveti, navsezadnje so marsikaj doživeli, precej koristnega ti lahko povedo za življenje, ti zaupajo kakšno modrost in izkušnjo,« je potrdila, da uživa v njihovi družbi.
»Medgeneracijsko povezovanje je super! Marsikdo na tečaju je že omenil, kako všeč mu je, ker mladi podajamo snov prek novih pristopov. Učimo jih drugače, kot so se oni v svojem času šolanja. Skratka, zadovoljni so z mladimi učitelji,« vedno znova dobi potrditev o svojem delu.
