Lucija, Sandi in Marcel o življenjepisih

Med študijem zmanjkuje časa za druge dejavnosti.

Objavljeno
21. julij 2016 16.57
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović

Študente smo vprašali, ali že imajo pripravljen življenjepis, kje dobivajo informacije o tem, kako ga pripraviti in koliko jim pri tem pomagajo fakulteta, karierni centri.

Lucija Rupar, 19 let, filozofska fakulteta v Ljubljani

Življenjepisa še nimam in o njegovem pisanju trenutno ne razmišljam. Ker sem končala šele prvi letnik, menim, da imam za snovanje še dovolj časa. Ko ga bom potrebovala, bom potrebne informacije verjetno poiskala na spletu. Mislim, da moramo predvsem sami poskrbeti zanj, a kljub temu od fakultete pogrešam več usmeritev. Smiselna bi bila izbirna predavanja, za katera vem, da jih sicer omogočajo karierni centri. Od gimnazije naprej nas opozarjajo, da po študiju nimamo svetle prihodnosti in da se bomo morali za vsako priložnost boriti.

O tem obdobju razmišljam, a se trudim, da bi manj. Vse se namreč hitro spreminja in ne vemo, kakšen bo trg dela čez pet let, prav tako zgolj obremenjevanje ne pomaga. Razdrobljen urnik in sprotne obveznosti nam ne omogočajo iskanja dodatnih aktivnosti, ki bi jih lahko vključili v CV, prav tako sem kot brucka potrebovala več časa, da sem se privadila na drugačen učni sistem. V prihodnje bom na tem področju poskušala biti bolj samoiniciativna.



Sandi Anžel, 25 let, filozofska fakulteta v Mariboru

Ker sem neprestano študiral in občasno delal prek študentske napotnice, kjer življenjepisa nisem potreboval, ga še nimam. Sestavljali smo ga v srednji šoli, a se ne spomnim, da bi ga potem tudi uporabil. Ko bo čas, bom informacije o pisanju poiskal na spletu. Vem, da na to temo organizirajo veliko delavnic, a jih študenti velikokrat zgolj ošvrknemo s pogledom in gremo mimo, ker nas ne zanimajo dovolj.

Takšni dogodki bi potrebovali več promocije na fakulteti ali pri profesorjih, ki nas premalo pripravljajo na trg dela. Morali bi nam povedati, da bomo po fakulteti preživljali težke čase. Kljub temu da nas učijo, kako je neoliberalna logika napačna, nikoli nismo dobili informacij, kako se z izzivi res spopasti. Spomnim se, da nam je samo en profesor rekel, naj kot družboslovci zgrabimo vsako delo, ker je malo možnosti, da bomo delali res tisto, za kar smo se izobraževali. Ker služb pač ne bo.

 


Marcel Nahtigal, 19 let, FDV

Napotke o tem, kako napisati dober življenjepis, sem najprej poiskal na spletu. Uporabil sem format Europass, ki pa se mi je sčasoma zazdel preveč splošen, zato sem uporabil nekatere druge vnaprej pripravljene oblike. Prav tako sem vprašal prijatelja, katero obliko uporablja, in ga prosil, naj mi ga posreduje, nato pa format preoblikoval. Zdi se mi pomembno, da je CV slovnično dobro urejen, vem pa, da so izkušnje njegov najpomembnejši del.

A kot začetnik izkušenj nimaš, kar je posledica premalo intenzivnega sodelovanja med fakultetami in delodajalci, pa tudi bolonjske reforme, ki zahteva več sprotnega dela. Delodajalec bo seveda raje izbral koga, ki je bolj fleksibilen. Enkrat sem se udeležil obiska v organizaciji kariernih centrov, kar je bila dobra izkušnja. Pomembno se mi zdi, da nam to omogočajo, od študentov pa je odvisno, ali jih bomo izkoristili. Dejstvo je, da smo velikokrat premalo samoiniciativni. Če pa že, se kaže pri študiju, ne iskanju dodatnih možnosti.