Svetla prihodnost za informacijske tehnologe

Povpraševanje po strokovnjakih IT še vedno presega ponudbo. Študij pa je pri nas primerljiv s tujim.

Mon, 14.03.2016, 13:00

Družba je tista, ki s svojimi potrebami kroji poklice, kliče po tistih, ki jih potrebuje in izrinja ostale, ki so jim spremembe in napredek vzele prihodnost. Ker poklic pomembno vpliva na posameznikovo identiteto in položaj v družbi, je odločitev zanj zahtevna naloga.

Glavno vprašanje je najverjetneje, ali se za nek študij in s tem zaposlitveno prihodnost odločiti na podlagi lastnih afinitet ali na podlagi potreb na trgu dela. A tudi slednje vprašanje vodi do razpotja – upoštevati zdajšnje povpraševanje ali si zamisliti prihodnost in najti nišo, ki še ni zapolnjena.

»Sodeč po strategiji pametne specializacije Slovenije, bo v naši državi prihodnost usmerjena v trajnostne in digitalne tehnologije, storitve za zdravo življenje, inovacije, ustvarjalne razmere in zeleno tehnologijo,« je pojasnila Maja Dizdarević, predstojnica Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani. Opozorila je, da je treba ob iskanju poklicev prihodnosti v Sloveniji upoštevati predvsem specifike našega okolja.

Podjetja se povezujejo s fakultetami

Profili, po katerih že danes množično povprašujejo delodajalci ter jim napovedujejo dolgo in svetlo prihodnost, so vsekakor poklici v informacijski tehnologiji. Leta 2005 je bilo po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v Sloveniji nekaj več kot 28.600 strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in informacijsko-komunikacijskih tehnikov, leta 2015 je število naraslo na več kot 41.000.

Kljub naraščanju števila IT-strokovnjakov pa ponudba na trgu dela še vedno ne dosega povpraševanja. »V zadnjih letih povpraševanje po IT-strokovnjakih in drugih profilih iz te stroke izrazito narašča, podoben trend pa pričakujemo tudi v prihodnje,« je povedal Gregor Mesarić iz zaposlitvenega portala Mojazaposlitev.si.

Kot je dodal, je na njihovem portalu trenutno samo za področje informatike in programiranja razpisanih 66 prostih delovnih mest, od tega 51 za Slovenijo, preostala pa za tujino, predvsem za Avstrijo in Nemčijo. Ta delovna mesta se po njegovih besedah običajno zelo hitro zapolnijo, predvsem, če niso zahtevane večletne delovne izkušnje.

»Ker so profili s področja IT trenutno zelo iskani, se podjetja v zadnjem času pogosto povezujejo tudi s fakultetami, da bi ta kader pridobili, še preden vstopi na trg dela,« je opozoril in pojasnil, da si stik s študenti poskušajo zagotoviti s štipendiranjem, nagradnimi natečaji, ogledi delovnega okolja ipd. »V večini primerov IT-profili na svojo zaposlitev sploh ne čakajo in so zaposljivi takoj, ko končajo študij,« je še dodal.

Zanimanje dijakov za tovrstno izobraževanje po besedah Maje Dizdarević, ki poudarja, da povpraševanje na trgu dela še vedno presega ponudbo, tako iz leta v leto narašča. »Mladim je danes tehnologija in z njo povezane spremembe izjemno blizu, prav tako jim izobrazba omogoča zelo dobre zaposlitvene možnosti ali lastno podjetniško pot.«

Formalna izobrazba ni vse

Dijaki in njihovi starši lahko informacije o študiju najdejo na spletu, forumih, zaposlitvenih in kariernih portalih ter zbornikih študijskih programov. Po besedah Dizdarevićeve je danes precej lažje navezati stik z nekom, ki v teh poklicih dela ali za te poklice izobražuje, kot pred leti.

»Kontakt lahko [dijaki in starši] navežejo prek socialnih omrežij, elektronske pošte ali na dogodkih, kot so karierni in izobraževalni sejmi, poletne šole oziroma delavnice za dijake ter predavanja na fakultetah. Dijaki se bodo verjetno lažje sami odločili, kako nadaljevati študij. Globalna študija LinkedIn leta 2015 je pokazala, da več kot polovica staršev že zdaj nima jasne predstave, s čim se njihovi otroci preživljajo oziroma kakšno delo opravljajo, otrokovi opisi nalog in odgovornosti pa se nekaterim zdijo precej abstraktni,« je pojasnila.

Na vprašanje, kako kakovosten je tovrsten študij pri nas v primerjavi s tujino, Dizdarevićeva odgovarja, da je odličen in vsekakor primerljiv s tistimi drugje.

»Odmevni so dosežki Fakultete za računalništvo in informatiko v domačem in mednarodnem okolju, raznolikost ponudbe, obštudijske dejavnosti za študente, ki omogočajo dodatna izpopolnjevanja, sodelovanje v raziskovalnih laboratorijih, pridobivanja mehkih kompetenc v interdisciplinarnih projektih, praktične izkušnje in mednarodno povezovanje.« Tega se po njenih besedah zavedajo tudi delodajalci.

A vendarle ni zgolj formalna izobrazba tista, ki odpira vrata do zaposlitve na IT-področju. »Najboljši zaposlovalci bodo hitro prepoznali dobrega pisca programske kode. Tu niso samouki nič manj cenjeni,« pravi Maja Dizdarević. Nazadnje štejejo izkušnje in znanje – več ko jih ima posameznik, kompleksnejše so naloge, ki jih lahko prevzame.

»Zelo pomembne so reference, kot so na primer spletni profili s preteklimi projekti, pri čemer gre lahko za povsem ljubiteljske projekte odprtokodne narave,« pojasni, a ob tem poudari: »Za karierni razvoj in sposobnost prilagajanja hitremu tehnološkemu napredku pa je pomembno poznavanje širših konceptov, ki jih posameznik v praksi z delom na konkretnih projektih težko pridobi. Takšno širino znanj in orodja za strateško razvojno delo lahko posamezniki spoznajo le s poglobljenim študijem, ki ga omogoča visokošolsko izobraževanje.«

V prihodnje povpraševanje še v storitvenih dejavnostih

Čeprav se zdi, da je tehnologija dodobra spremenila potrebe trga dela, pa nekateri poklici so in ostajajo ključen del družbe. Na Zavodu RS za zaposlovanje v prihodnje pričakujejo večje povpraševanje na področju zdravstva, turizma in gostinstva, zelenih delovnih mest, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter bio- in nanotehnologije.

Poleg tega sodeč po dosedanjih trendih, predvidevajo, da se bodo vse pogosteje zahtevale tudi posebne kompetence, in sicer sposobnost razumevanja globljega pomena tega, kar je bilo izraženo, prebrano; socialna inteligenca; inovativno mišljenje; medkulturne kompetence; sposobnost razumevanja, osmišljanja in obdelave velike količine podatkov; pismenost za nove medije; multidisciplinarnost (globlje poznavanje enega področja in razumevanje drugih področij); sposobnost načrtovanja procesov za doseganje rezultatov (strateško razmišljanje); selekcioniranje pomembnih informacij ter virtualno sodelovanje in komunikacija.

Lani so delodajalci na zavodu za zaposlovanje sicer največ povpraševali po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjih, zidarjih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, prodajalcih, varilcih, elektroinštalaterjih, kuharjih, tesarjih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, orodjarjih, komercialnih zastopnikih za prodajo ipd. Na zavodu predvidevajo, da bo stanje tudi v prvi polovici leta 2016 podobno.

Pri zaposlitvenem portalu Mojazaposlitev.si pa opažajo, da so glede na trenutno povpraševanje v Sloveniji za zdaj najbolj iskani poklici kuhar, natakar, komercialist, prodajalec, razvijalec, programer, tehnolog, medicinska sestra in negovalka. A kot opozarjajo, se razmere na trgu iz leta v leto spreminjajo, zato je težko napovedati, kateri poklici bodo čez pet ali deset let še vedno »vroči«.

»V Sloveniji je bil na primer še pred desetimi leti zelo iskan profil gradbeni inženir, ki je tudi v praksi veljal za enega najbolj perspektivnih, a so se razmere na trgu dela nepričakovano zasukale. Ti profili so danes pogosto brezposelni ali pa svoje nove karierne priložnosti iščejo v tujini,« je opozoril Gregor Mesarić.

Najbolj perspektivni so po njihovi oceni trenutno poklici s področja nege in oskrbe, biomedicine in kemije ter razvoja in že izpostavljene informacijske tehnologije.

Povezane novice

Poklici, ki nam bodo spremenili življenje
14. March ob 08:00
Za računalniške strokovnjake imajo ključno vlogo delovne izkušnje.
Prijavi sovražni govor