Talenti - kreativni, samoiniciativni, nadpovprečni

V Sloveniji je pogosta težava, da ljudje svoje nadarjenosti niso pripravljeni vložiti v delovni proces.
Objavljeno
02. marec 2018 10.52
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Čedalje več podjetij si »želi postati prva izbira mladih talentov«. To zagotovo ne pomeni, da iščejo marljive delavce. »Na razgovore prihaja veliko pridnih kandidatov, ki pa potrebujejo vodenje, jasna navodila, ki jih potem resda uspešno izpolnjujejo. Delodajalci se za takšnimi delavci ne ozirajo, pri njih pogrešajo kreativnost, samoiniciativnost. V svojih vrstah si želijo sodelavce, ki so v delovni proces pripravljeni vložiti nekaj več, kot slediti navodilom in kot se od njih pričakuje,« pojasnjuje Andreja Samec Koderman, direktorica Kadrovske revizije.

Ksenija Štrekelj, v kadrovski agenciji Adecco odgovorna za iskanje najboljših talentov, pa dodaja, da podjetja iščejo ljudi, ki izstopajo, prinašajo dodano vrednost, so predani svojemu delu, iščejo rešitve in ne problemov ter znajo plemenititi svoje delo.

Brez izziva ni motiva – in ni talenta

Mladi, ki se že v srednji šoli in na fakulteti vključujejo v različne organizacije, sodelujejo pri projektih, s tem izkazujejo samoiniciativnost, samostojnost in zato so pri delodajalcih zaželeni. »Ni dovolj, da hodijo v šolo, študirajo in imajo dobre ocene. V tem času morajo tudi vzpostavljati stik z delodajalci na trgu, biti čim bolj aktivni. V selekcijskih postopkih za zaposlitev podjetja tudi preverjajo, na katerih področjih se je kandidat v času študija udejstvoval, ali je delal prek študentskega servisa,« je opozorila sogovornica.

Štrekljeva se strinja: »Mladi naj iščejo priložnosti za nabiranje izkušenj, naj odkrivajo sami sebe in svoje poslanstvo – tudi z odhodom v tujino ali na študentsko izmenjavo.« Da sploh imajo željo po tem, je zelo pomembna vzgoja.

Otrokom je smiselno postavljati izzive že v rani mladosti. S tem, ko jih s trudom premagujejo, dobijo občutek, da lahko nekaj dosežejo, dobijo samopotrditev, pravi Samec Kodermanova. Kako pomembni so izzivi tudi kasneje, v delovnem okolju, pa opozarjajo tudi v Adeccu. Zaposlenim, ki jih hočejo zadržati, jih morajo neprestano postavljati, da lahko svoj potencial še razvijajo. To je edini način, da ne odidejo, sta prepričani obe sogovornici. Če nas delodajalec spodbuja, da uporabljamo svoje talente pri delu, jih bomo še naprej iskali, razvijali, nadgrajevali. Kadar izzivov ni, poiščejo drugo delovno okolje, ki jih motivira.

Zadovoljni s tem, kar imajo


Takšen položaj sicer marsikomu tudi ustreza, ugotavlja Samec Kodermanova, nekateri se namreč nikoli ne ukvarjajo s svojimi talenti. Praksa kaže, da večina posameznikov meni, da posebnega talenta nima. A to ne pomeni, da to v resnici drži – treba ga/jih je le odkriti. Ljudje imajo slabo samopodobo, mislijo, da niso sposobni, in sploh ne razmišljajo o tem, da bi iskali svoje svetle točke. Ali pa so zadovoljni s tem, kar delajo, in nimajo drugih ciljev.

»Zase osebno bi rekla, da če si ne bi postavljala ciljev, delala korakov naprej na osebnem in strokovnem področju, bi bila verjetno zelo nesrečna zaradi tega, ne bi imela samopotrditev. Ampak nekateri tega ne potrebujejo, to jim ni pomembno.

Na drugi strani pa so tudi posamezniki, ki stalno jamrajo in krivdo za to, da v življenju niso ničesar dosegli, valijo na druge. Ampak vsak lahko doseže, kar si želi, če se za to odloči. Je pa odločitev seveda premalo, treba je imeti jasno vizijo, na podlagi katere si potem zastavimo cilj. Na poti do tja pa si moramo zastavljati manjše in dosegljive cilje,« je povedala Samec Kodermanova.

Nevarnost za izgorelost

Pri svojem delu se pogosto srečuje z ljudmi z osebnostnimi lastnostmi, ki nakazujejo na določene talente in sposobnosti, vendar se izkaže, da jih niso pripravljeni vložiti v delovni proces. Na drugi strani je včasih težava posameznikov, da svojih talentov na delovnem mestu ne morejo izkoristiti. »Naloga kadrovske službe je, da te talente prepozna, posamezniku da možnost, da dela na področju, kjer lahko svoj talent tudi uveljavi,« je opozorila sogovornica.

Posameznik z izjemnim talentom, ki ga je pripravljen vložiti v svoj delovni proces, mora upoštevati zdravo mero, še pravi Samec Kodermanova. Velikokrat se namreč dogaja, da se ti ljudje osredotočajo samo na področje, kjer so nadpovprečni, vstran porinejo tudi zasebno življenje. V takšnih primerih lahko zelo hitro pride do izgorelosti. Ravnovesje med zasebnim in poslovnim življenjem je zelo pomembno.