Tiskane izdaje
Marsikateri zaposleni pred upokojitvijo komaj čaka na upokojitev, drugi pa bi še delali, vendar bi se delodajalci največkrat radi čim prej znebili enih in drugih. Prvi se bodo upokojili z veseljem, drugi pa neradi in z občutkom nepotrebnosti in stresno. Neodvisno od tega pa je za vsakega zaposlenega eden najtežjih življenjskih prehodov vsaj tako zahteven, kakor sta mladostništvo (puberteta) in zaposlitev. Gre za veliko spremembo, na katero se je treba dobro pripraviti. Spremembe so na številnih področjih življenja, od več razpoložljivega časa, ponavadi manjših finančnih možnosti, medčloveških odnosov, telesnega zdravja, duševnega počutja …
Psihologi, andragogi in drugi strokovnjaki za vprašanja starejših in medgeneracijsko sodelovanje nenehno opozarjajo, kako pomembno se je načrtno, pravočasno in zavzeto pripraviti na upokojitev oziroma na prehod v tretje življenjsko obdobje, ki je lahko prav tako ploden del življenja.
Predlagajo, da je za posameznika najbolje, če se na upokojitev pripravlja postopoma, tako da nekaj časa dela za polovični delovni čas ali občasno svetuje v podjetju, preden se dokončno upokoji. Prosti čas, ki ga ima po upokojitvi na voljo veliko več, pa lahko nameni odkrivanju novih zanimanj in konjičkov ali pa obujanju starih, za katere v času delovne dobe ni bilo časa.
Psihologi svetujejo, naj upokojenci ne bodo preveč togi. Številni na primer sanjarijo, da bodo kot upokojenci, imeli več časa za potovanja. Žal daljša potovanja pri nekaterih zaradi zdravstvja niso več mogoča, drugim jih onemogočajo slabše finančne razmere, ki jih prinese upokojitev. Pomembno je, da uravnovesijo svoje aktivnosti in da so te čim bolj raznolike. Lahko potujejo, se izobražujejo, berejo knjige, bolj se posvečajo hobijem, umetnosti, športu in rekreaciji ter širši družini, za katero imajo po upokojitvi več časa, lahko se odločijo za prostovoljstvo, družbeno koristno delo …
Upokojitev – eden najhujših stresov v življenju
»Upokojitev je najjasnejši mejnik med srednjimi leti in tretjim življenjskim obdobjem. Mnogi se ne lotijo priprav na upokojitev in zato imajo lahko težave. Ne znajo na pravi način zapolniti časa, ki so ga prej namenjali službi, tako da se jim prikrade v življenje nevarna praznota, ne da bi to opazili. Po upokojitvi se marsikomu precej zmanjša dohodek, toda zmanjša se tudi nevarnost, da bi ostal kot brezposeln brez dohodkov. Praviloma se zelo poveča nevarnost, da bo drsel kot nepomemben anonimnež na rob družbenega dogajanja, toda povečata se mu tudi prosti čas in svoboda, da s svojim časom in sposobnostmi razpolaga sam po svoji lastni odločitvi,« pravi dr. Jože Ramovš, antropolog, socialni delavec in psihoterapevt z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki se je pred leti z 42 leti delovne dobe upokojil, vendar še vedno aktivno dela kot predstojnik omenjenega inštituta.
Težje prenašajo upokojitev osebe, ki so rade delale in so v delu nekako našle smisel svojega življenja. Zanje je upokojitev hud stres, eden najhujših v življenju, ki mu celo lahko sledi močna in dolgotrajna depresija, lahko celo zmanjšanje duševnih funkcij. Zelo nevarno je stališče, da je po upokojitvi življenje prazno in brez možnosti.
Prav tako sta nevarni iluziji, da se z upokojitvijo v življenju nič ne spremeni ali da lahko človek povsem pretrga s svojo preteklostjo in začne z novim življenjem, od katerega pričakuje samo dobro in zanimivo. Zrela in ugodna so tista stališča in doživljanje upokojitvenega prehoda, ki človeku omogočajo ponos, veselje in hvaležnost za preživeto mladost in srednja leta.
»Tisti, ki imajo ugoden odnos do svojega življenja po upokojitvi, naj skrbijo, da se jim to čim bolj uresniči. Onim s tveganimi stališči pa želimo, da bi jih lahko spremenili in kakovostno opravili življenjske naloge, ki so človeku prihranjene za stara leta. Strokovna spoznanja in vsakdanje življenjske izkušnje kažejo, da se kakovostneje stara človek, ki se je na upokojitveni prehod pripravil in je svojo upokojitev sprejel kot nov izziv v življenju. K temu zelo pomagajo tečaji priprave na kakovostno življenje po upokojitvi, ki jih ljudje opravijo v zadnjem obdobju pred upokojitvijo ali potem, ko so že upokojeni,« pojasnjuje dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka.
Osebni načrt
Ker je upokojitev prelomnica in eden najbolj bolečih prehodov v življenju vsakega posameznika, saj temeljito spremeni oziroma kar poruši njegov dnevni in življenjski ritem, se večina sprašuje, kako se pripraviti na upokojitev in katere so najpomembnejše predupokojitvene aktivnosti, kako zapolniti prosti čas, ki ga bo naenkrat zelo veliko, kako ohraniti socialne stike in vzpostaviti nove, kakšen bo smisel življenja brez vsakdanjega odhoda na delo in ko bo konec poklicne delovne kariere. Pa še nešteto drugih vprašanj si zastavlja marsikdo, ki se bo v kratkem upokojil.
Ramovš našteva več upokojitvenih priprav, ki bodo pomagale posameznikom na čim lažji prehod iz aktivne v upokojensko dobo. Na prvem mestu omenja pripravo okvirnega osebnega načrta življenja po upokojitvi, da ne bo praznine in ne preobremenitve. Urediti je treba vsakdanji urnik, ki zajema redni ritem vstajanja in počitka, osebnega urejanja in prehranjevanja, dela in rekreacije, stikov z ljudmi in samotnega poglabljanja, branja in pisanja, poslušanja informacij in drugih pomembnih vsakdanjih stvari. Vsakdanji urnik je seveda delavniški, praznik pa je nekaj drugega, toda za poglobljeno človeško življenje in lepo sožitje je kakovostno praznovanje nujni pogoj.
Nove dejavnosti
V upokojensko življenje je treba vpeljati nove dejavnosti. Na primer najrazličnejša dela od obdelovanja vrta do rokodelskih spretnosti, od slikanja do pisanja, od gospodinjenja – zlasti za moške, če prej niso tega počeli –, do računalništva … Dobre izkušnje kažejo, da vpeljejo nove dejavnosti v svoje življenje tisti upokojenci, ki so se za to zavestno odločili, ki se povežejo s sebi podobnimi ljudmi, ki se lotijo nove dejavnosti z mladostnim navdušenjem učenca, da bi se naučili kaj novega, to preizkušajo in skupaj z drugimi vadijo, dokler jim ne pride v novo dobro navado.
Vsakdo si po upokojitvi želi delati nove zanimive stvari, svoje želje pa uresničijo samo tisti, ki naredijo opisane korake.
Novi socialni stiki
Poiskati in navezati je treba nove socialne stike, na primer z vključitvijo v kako prostovoljsko ali dobrodelno dejavnost, v študij na univerzi za tretje življenjsko obdobje in podobno. Izkušnje s prostovoljci so pokazale, da so ljudem najbolj dragoceni novi prostovoljski stiki ob dejavnostih, ki koristijo ljudem v domači skupnosti.
Ena do dve tedenski uri takega prostovoljskega dela v skupnosti so odličen način za učenje boljšega komuniciranja in sožitja, za aktivno in zdravo lastno staranje ter za vključitev v kakovostno osebno družbo, ki se organizira in zbira v za to ustanovljenih krajevnih medgeneracijskih društvih.
Obračun mladosti
Koristno je narediti obračun mladostnega in delovnega obdobja, pravi Ramovš. Zrel življenjski obračun je osnova za mirno, sproščeno in ustvarjalno življenje v sedanjosti. Šele ko človek preteklost zrelo izpusti iz rok, ima proste roke za sprejemanje novih možnosti za sedanjost in prihodnost.
Poleg vsega omenjenega je za čim lažji prehod v upokojitveno dobo in starost pomembnih še več drugih stvari, kot so na primer finančna in materialna preskrbljenost za varno življenje v pokoju, skrb za zdravje, ki je v starosti še posebej pomembno (gre za telesno, duševno, duhovno in sožitno oziroma socialno zdravje). K skrbi za zdravje je treba dodati pravilno prehrano in pomen vsakodnevnega gibanja.
