Ustvarjalnost je zaspala v coni udobja

Imamo jo v sebi, treba pa jo je trenirati, s sedenjem in gledanjem v ekrane jo kvečjemu zaviramo.

pon, 04.12.2017, 12:00

Ob dejstvu, da se svet tako hitro spreminja, s tem pa tudi prakse, vrednote, cilji, načini delovanja, tako na družbeno globalni kot tudi na vsakdanji, lokalni ravni, ni presenetljivo, da je kreativnost veščina, po kateri bo v prihodnje najbolj naraslo povpraševanje, predvidevajo v Svetovnem gospodarskem forumu.

»Spomin, kakovostno znanje in samo gole informacije so vredne čedalje manj. Sposobnost organizacije in sinteza ogromnih dostopnih količin informacij v nekaj uporabnega, svežega, pa je tisto, kar danes predstavlja pravo vrednost,« pravi Natalija Premužič, vodja Zavoda Super Glavce, kjer ponujajo program First Lego League.

Ta mlade navdušuje za raziskovanje, jim približuje znanost, uči reševanja problemov in podjetnosti, spodbuja sodelovanje, deljenje znanj, izkušenj, navaja na kritično razmišljanje, primerno komunikacijo in poudarja skupinsko delo. Vse to prek lego kock, o katerih strokovnjaki pravijo, da njihova uporaba spodbuja kreativnost.

Znano je, da so knjižnice v Googlovih podjetjih polne teh kock, s katerimi se igrajo inženirji, Premužičeva pa jih ocenjuje za najboljše učilo, didaktični pripomoček za vse starosti. Kot pojasnjuje, gre za poseben princip učenja, dela 'razmišljanje z dlanmi, s prsti'.

»Roke in prsti so povezani z možganskimi celicami. Ob učenju, delu, ki zaposli prste in možgane hkrati, dosežemo mnogo višjo raven delovanja in znatno povečamo zmogljivost možganov. Odprejo se vrata domišljije in bolj čustvenega doživljanja, zato se večina, ki sestavlja lego kocke zelo vživi v lasten model.«

Preveč navodil, premalo razmišljanja

Tudi Premužičeva se strinja, da je ustvarjalnost pri nas na nekakšni preizkušnji. Verjame sicer, da ima to veščino vsakdo v sebi, treba pa jo je ohranjati, spodbujati in razvijati, torej jo trenirati. S sedenjem in gledanjem v ekrane jo zaviramo, je neposredna sogovornica.

Druga težava je, da v šolah izginja ali pa se spreminja praktični pouk – tako tehnični kot ostali vzgojni predmeti, ki so imeli veliko vpliva na spodbujanje ustvarjalnosti.

Tehnologija nam omogoča, da živimo v coni udobja, ni nam več treba razmišljati, naša naloga je samo, da upoštevamo navodila. Spomnimo se samo na navigacijske sisteme. »Navodila ubijajo kreativnost, če jih je preveč in če postanejo stalen način delovanja. In zagotovo jih je preveč – tako doma kot v šoli,« še opozarja sogovornica.

Kako torej ohranjati in spodbujati ustvarjalnost? »Starši naj že od rojstva skrbijo, da ohranjajo otrokovo radovednost, omogočijo naj mu veliko gibanja na prostem, pustijo, da raziskuje, se plazi, pleza. Od rojstva naj mu berejo knjige, pustijo, da pomaga pri domačih opravilih, da prijema stvari, reže, zabija, sestavlja, gradi – to je izkustveno učenje,« predlaga Premužičeva.

Starejši bodo kreativnost v sebi prebudili, če bodo hodili po svetu z odprtimi očmi, se učili, sprejemali informacije po vseh kanalih. »Dovolj se moramo gibati na svežem zraku, delati z rokami, iskati nove rešitve za težave, ki se nam zdijo pomembne, igrati šah, miselne igre, se igrati z otroki, sestavljati kocke, brati knjige,« našteva sogovornica in poudarja, da moramo biti aktivni, da sta velika sovražnika ustvarjalnosti pasivnost in apatičnost.

Sproščeno vzdušje – pogoj za ustvarjalnost

Iz tega izhaja, da bi morali delodajalci, ki od zaposlenih upravičeno pričakujejo kreativnost, saj bodo podjetja v ostri mednarodni konkurenci lahko preživela samo na ta način, omogočati ustrezno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo. »Poskrbeti morajo za sproščeno vzdušje, saj se ustvarjalnost le tako lahko sprosti.

Vodje naj preidejo od nadzora k zaupanju,« svetuje sogovornica, ki pa hkrati namigne, da pretirane ustvarjalnosti zaposleni vendarle ne smejo izkazovati: vodja, ki bi moral iz dneva v dan poslušati predloge nekega zaposlenega, verjetno ne bi bil zelo zadovoljen.

Prijavi sovražni govor