Tiskane izdaje
Ana Pleško, direktorica Simbioze, je na poklicni poti združila socialno delo in računalništvo ter generaciji mladih in starejših, zato je bila priložnost iskati sožitje med gospodarstvom in javnim sektorjem zanjo še posebej privlačnen izziv. Pritegnil jo je koncept projekta partnerstvo za spremembe.
»Že od nekdaj me je zanimalo, kako je delati v državni upravi, kako potekajo procesi, kako poteka njihov vsakdan, od znotraj videti, kako deluje in je organiziran sam sistem, saj stalno poslušam, da se v javni upravi nič ne dela, da so ljudje nezainteresirani, neproduktivni, da ves dan pijejo kavice …,« pripoveduje »izmenjačka«, ki je, kot ena od štirinajstih, ubrala pot iz zasebne družbe na ministrstvo. Prijavila se je in za teden dni postala »nova sodelavka« ministrstva za javno upravo ter pobliže spoznala delo v tamkajšnjem kabinetu. Ministrstvo za javno upravo je namreč poleg ministrstev za šport, gospodarstvo, delo ter direktorata za informacijsko družbo »področno ministrstvo« Simbioze.
Kot senca za mentorjem
Gostja-vajenka je hitro ugotovila, da je splošno prepričanje o javni upravi na majavih nogah. Program, ki so ga ji pripravili, je bil pester in raznolik, teden je hitro minil. »Spoznala sem, da na ministrstvu pokrivajo zares zelo širok spekter področij, dela pa nikoli ne zmanjka. Pozitivno me je presenetilo, kako zelo dobro je kabinet organiziran in kako imajo razdeljene naloge in odgovornosti. Navdušila sta me njihova delovna vnema in zanos. Delovna klima je naravnana zelo pozitivno, usmerjena v rešitve, pogovor in komunikacijo. Prav tako fleksibilnost in odgovornost, ki jo le-ta prinese; na koncu štejejo le rezultati. Všeč mi je bilo, da sem Domna, mojega mentorja, lahko spremljala pri njegovem delu kot senca, 'shadow following'. A sem hkrati s svojimi znanji in izkušnjami ponudila gostiteljem pogled 'od zunaj', predvsem s stališča končnega uporabnika, s katerim vsakodnevno delamo, in iz katerega izhajamo pri delu na Simbiozi.«
Konkretni učinek izmenjave so bili zagotovo medsebojno razumevanje, našteva Pleškova, vzpostavitev zaupanja, nova znanja o delovanju sistema, razširitev socialne mreže in nenazadnje sodelovanje, pri katerem bomo vztrajali tudi v prihodnosti. Partnerstvo za spremembe je eden tistih projektov, ki dokazuje, da je sodelovanje prava smer in ključ do boljše skupne prihodnosti, doda sogovornica.
V korist obeh
Anin mentor je bil Domen Božeglav iz kabineta ministrstva za javno upravo – izkušen človek, bi lahko rekli. V partnerstvu za spremembe je tokrat sodeloval že drugič. Ker je tudi po naravi od nekdaj odprt za sodelovanje, ga ni bilo treba posebej prositi. »Takšna izmenjava med javnim in zasebnim sektorjem se mi zdi izjemno koristna ravno zato, ker prenašamo izkušnje. Drug od drugega se lahko izjemno veliko naučimo. Tako si tudi predstavljam partnerstvo – dva enakovredna partnerja, oba s ciljem, da nekaj odneseva od izmenjave. In temu primerno sva z Ano tudi zastavila celotno izmenjavo,« je povedal Božeglav.
Skladno s programom se je direktorica Simbioze prve dni seznanila z delom v kabinetu ministrstva. Pojasnili so ji tudi, kako poteka sprejemanje zakonov, za katere je odgovorno ministrstvo za javno upravo. Ker pa je Domen »bolj inženirske sorte«, nista mogla niti mimo načrtovanja prihodnjih skupnih razvojnih aktivnosti. Takole jih razloži: »Zagotovo ste že zasledili govorice in članke o tehnologiji Blockchain. Na njej na primer temelji internetna kriptovaluta bitcoin. Nekatere evropske in svetovne vlade na tej tehnologiji že gradijo kopico storitev za državljane. Slovenska podjetja in start-upi so na tem področju praktično v svetovnem vrhu. In tukaj sedaj iščemo priložnosti, da prednosti tehnologije izkoristimo tudi za dobro naših državljanov.«
Pet minut za isti jezik
Ste se v petdnevnem druženju tudi sami česa naučili, vprašamo Božeglava. »Ravno to je največji čar izmenjave. Usklajevanje, brainstorming, izmenjava pogledov na isto problematiko. Ob vsem tem mi je Ana pomagala s svežim, predvsem pa neobremenjenim pogledom. Vedeti morate, da se tako država kot industrija pogosto zapiramo v svoje silose. Oziroma v svoje mehurčke – od ministrstev, do direktoratov in posameznikov. In ravno takšne mehurčke želimo povezati med seboj. Država, gospodarstvo, vse do posameznikov. In ravno to dosegamo s takšnimi izmenjavami.«
Na vprašanje, ali javna uprava in gospodarstvo sploh govorita isti jezik, odločno pritrdi: »Seveda ga. Tako v gospodarstvu kot v javni upravi imamo bolj in manj motivirane zaposlene. Naloga bolj motiviranih je, da svojo pozitivno energijo prenesejo na tiste manj motivirane in jih pomagajo potegniti naprej. In mislim, da gre Ani to odlično od rok – ne glede na to, ali se bo znašla v javnem sektorju ali gospodarstvu. Mislim, da ni problem v tem, da se ne bi slišali ali razumeli, ampak da se že v osnovi enostavno premalo pogovarjamo.« Torej ni naključje, da so koordinacijo teh aktivnost prevzeli ravno na ministrstvu, ki je odgovorno za informacijsko družbo in elektronske komunikacije.
