Večina iskalcev zaposlitve meni, da bodo v tujini za veliko denarja malo delali  

Za Softnet v Azijo? Ne! Kandidati so si premislili, ker je predaleč, ker ne poznajo jezika, okolja, kulture.
Objavljeno
23. avgust 2017 15.51
M. Bi., B. K.
M. Bi., B. K.

Softnet, operater klasične in mobilne telefonije, ki je z lastnim omrežjem in podjetji navzoče v 17 državah, močno tudi na Daljnem vzhodu, ima pri iskanju ustreznega kadra za delo v tujini precej težav. Išče ljudi s specifičnimi znanji, strokovnjake za tovrstno infrastrukturo, ki jih primanjkuje že v Sloveniji, v Aziji pa še bolj. Tu zaposluje 18 ljudi, po svetu prek 55. V Aziji nima nobenega Slovenca.

Kot potarna Andrej Boštjančič, direktor podjetja, je še posebej težko dobiti Slovence, ki bi se bili pripravljeni preseliti v katero od azijskih držav, pa čeprav le za nekaj let. Balkan jim je dovolj blizu in dovolj zanimiv, Azija pa očitno predaleč.

»Opažam,« pravi Boštjančič, »da so Slovenci zelo izbirčni, ko izbirajo države, v katerih bi delali. Ko smo v Sloveniji prek oglasov iskali kader za azijske države, ni bilo pravega odziva. Še tisti, ki so se odzvali, so si nato premislili, ker da jim je predaleč, da ne poznajo okolja, jezika in tamkajšnje kulture.«

Glede na dosedanje izkušnje sogovornik sklene, da »so Slovenci v tem pogledu pravi zapečkarji«. Morda je razlog tudi v tem, da se v Aziji dela več, kot so vajeni v Sloveniji in Evropi: da se služba konča ob 16. ali 17. uri. Tega v Aziji skoraj ni, sploh ne v tej panogi. Običajni delovnik je od 9. do 18. ure z enournim odmorom za kosilo, izjemoma je treba kdaj »potegniti«.

Večina kandidatov meni, da bodo v tujini za veliko denarja malo delali in se veliko zabavali. V resnici se veliko – dela. So pa po drugi strani tudi plače občutno višje kot pri nas. Delovni teden šteje pet dni, vikendi so prosti, tako da ostane dovolj časa tudi za zabavo ali za raziskovanje države.

»V Softnetu zaposlenim v tujini poleg zelo spodobne plače, dovolj visoke, da brez težav plačujejo najemnino za primerno stanovanje, zagotovimo redno zaposlitev, vso podporo pri pridobivanju vizuma in urejanju potrebne dokumentacije. Znanje angleščine je obvezno. Znanje lokalnega jezika je prednost, ni pa pogoj. Če se kandidat želi naučiti lokalnega jezika, mu to omogočimo, saj je to manjši strošek, ki se obrestuje. Vsem svojim zaposlenim plačamo kakovostno zdravstveno zavarovanje, česar kitajska podjetja, na primer, svojim delavcem ne zagotavljajo.«

Kadroviki Softneta so tako nad Slovenci obupali. Zdaj iščejo predvsem tujce, ki že dve ali tri leta delajo v azijskih državah in vedo, kako stvari tam delujejo.