Tiskane izdaje
Ko zmagujejo v športnih arenah, jih drugi – politiki, gospodarstveniki, športni funkcionarji – trepljajo po ramenih in se fotografirajo ob njih. Ko končajo tekmovalno pot, jih mnogi hitro pozabijo. Ko se vrhunski športniki odločijo, da je čas za konec kariere in prekinejo svojo dnevno rutino, ki so jo bili vajeni vse življenje, se znajdejo v novem, nepoznanem poglavju. Številni v tej drugačni zgodbi tavajo, soočijo se s praznino, stresom, pri nekaterih se pojavi depresija.
Nizka samopodoba
Z vrhunskim športom so nekdanji tekmovalci pridobili odločnost, vztrajnost, disciplino, odgovornost, potrpežljivost, naučil jih je reševati probleme, si razporejati čas, delati v ekipi in se usmerjati k ciljem. Naštete lastnosti so pri prestopu s tekmovališč na trg dela idealne za kolektiv, zaposlenega s takšnimi vrlinami bi si želel vsak delodajalec.
Vendar pa: »Za športnike je trg dela pogosto tuje področje. Ko se jih vpraša o njihovih naslednjih ciljih, največkrat odgovorijo, da jih nimajo. Hkrati pa se ob tem spopadajo z nizko samopodobo, saj ne vedo veliko oziroma ničesar o prehodu v poslovno kariero,« so opozorili vodja športnih programov pri Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) Borut Kolarič, vodja Slovenske olimpijske akademije in projektov EU Aleš Šolar in sekretarka Kluba slovenskih olimpijcev Petra Robnik. Poudarili so, da je pomembno športnika že med kariero opremiti z veščinami za lažji prehod v drugo kariero.
Enako za vse državljane
V veliko pomoč jim je med tekmovalno kariero zaposlitev v javni upravi. Ministrstvo za obrambo, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za finance trenutno zaposlujejo 115 vrhunskih športnikov in trenerjev. Največ, 70, jih je zaposlenih v Slovenski vojski, 30 jih sodi pod okrilje Policije, 15 pod finančno upravo.
Zaposlitev si zagotovijo z izpolnjenimi pogoji, ki jih določa sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev, in to takrat, ko je na voljo prosto delovno mesto v enoti. Pogodba se sklene najdlje za eno leto, lahko se tudi podaljšuje. Kako pa je z zaposlitvijo v javni upravi po končani karieri, ko tovrstno pomoč sveže športno upokojeni še bolj potrebujejo?
Tistim s statusom športnika olimpijskega in svetovnega razreda, ki so sklenili tekmovalno pot oziroma objavili konec kariere, se lahko zaposlitev izredno podaljša za dodatno leto. Vsi drugi, ki ne sodijo v ta razred, pa, potem ko jim potečejo pogoji za zaposlitev, niso več v delovnem razmerju. Odtlej zanje za potencialno zaposlitev na treh omenjenih ministrstvih veljajo enaka pravila kot za vse državljane. Morajo se prijaviti na razpisano delovno mesto in izpolnjevati zahtevane pogoje – pogosto se zatakne pri izobrazbi in strokovnem usposabljanju.
Nekonkurenčne plače
»Vsem športnikom, zaposlenim v Športni enoti Slovenske vojske, enkrat na leto predstavimo možnosti zaposlitve v vojski po končani karieri. V zadnjih letih se je en vrhunski športnik po prekinitvi kariere odločil, da se zaposli kot vojak. Opraviti je moral vse predpisane postopke, vključno s temeljnim vojaškim strokovnim usposabljanjem. Za zaposlitev v Slovenski vojski za vse veljajo enaki pogoji,« so zapisali pri službi za strateško komuniciranje na ministrstvu za obrambo.
Zakaj se po njihovem mnenju nekdanji vrhunski tekmovalci ne zanimajo za službo v vojski po končani športni poti? »Poleg nekonkurenčnih plač je večina stara čez 30 let. Starostni pogoj za zaposlitev v Slovenski vojski pa je za kandidata za vojaka 27 let, za vpis na selekcijski postopek za častniško šolo pa 30 let,« so razkrili.
Trend se izboljšuje
Največja izziva za sveže upokojene vrhunske športnike pri prehodu na trg dela sta pomanjkljiva izobrazba in pomanjkanje delovnih izkušenj, saj so med kariero osredotočeni na treninge in tekme, šolske obveznosti odrinejo na stran. »Ta trend se sicer izboljšuje, saj mladi rod praviloma uspešno povezuje športno kariero in izobraževanje že v tekmovalnem ritmu,« so zapisali pri OKS-ZŠZ in dodali, da prehod brez ustrezne izobrazbe traja tudi pet oziroma šest let.
Da bi se po končani karieri čim lažje spopadli s trgom dela, se pri OKS-ZŠZ skupaj s partnerji trudijo športnikom v obliki dvojne kariere omogočiti pridobitev izobrazbe. Zagotovijo jim športne štipendije, tu so tudi štipendije za tiste iz socialno šibkih okolij, srednjim šolam in fakultetam, ki so naklonjene dvojni karieri, podeljujejo certifikat Športnikom prijazno izobraževanje. Na Fakulteti za organizacijske vede UM v Kranju so začeli nov študijski program menedžmenta v športu. Ta bo športnikom poleg uradne izobrazbe med kariero omogočil praktično delo.
»Z vprašanjem, kaj po končani športni poti, bi se morali ukvarjati že z vstopom v srednješolsko izobraževanje. Prek delavnic smo ugotovili, da so športniki najbolj dojemljivi za to v tretjem in četrtem letniku,« so razkrili pri OKS-ZŠZ.
Blagovna znamka
Leta 2006 so začeli na temo dvojne kariere sodelovati z Adeccom Slovenija. Projekt z delavnicami in predavanji je namenjen kategoriziranim športnikom na prehodu iz športne v zaposlitveno kariero, aktivnim, ki že razmišljajo o drugi karieri, nekdanjim, ki so športno pot končali v zadnjih štirih letih. Lani se je v program, ki temelji na delavnicah (oblikovanje kariernega profila, pridobivanje praktičnih kompetenc, iskanje primernega delovnega okolja) in osebnem svetovanju, vključilo 205 športnikov, letos 422.
Nov projekt je Coca-Colina akademija za mlade. Pri prvi izvedbi je sodelovalo 42 športnikov s povprečno starostjo 21 let iz 30 panog. Ukvarjali so se s komuniciranjem z različnimi subjekti, ustvarjanjem blagovne znamke, finančno pismenostjo, pripravili so poslovni načrt, ugotavljali, kako biti uspešen v prodaji. Poudarek je bil tudi v spoznavanju sebe s pomočjo športnega psihologa in lastnega okolja.
Rezerve v gospodarstvu
Kolarič, Šolar in Robnikova pravijo, da se pri nekdanjih vrhunskih športnikih največja težava pri prehodu v novo življenjsko poglavje pojavi v glavi. »Med kariero so bili v vsakodnevni rutini, nekdo jih je pri tem vodil in usmerjal, ob sebi so imeli ekipo. Na poklicni poti pa so pričakovanja drugačna, pogosta težava je, denimo, 8-urno delo v pisarni,« so poudarili.
Nekdanji tekmovalci se po njihovih izkušnjah najpogosteje zaposlijo v športnih organizacijah, iz katerih sicer izhajajo. Največ rezerv pa Kolarič, Šolar in Robnikova opažajo v povezavi z gospodarstvom, tudi s podjetji, ki so športnike podpirali med aktivno kariero. »Podjetja bi morala do njih razviti družbeno odgovornost, v njih videti poslovno priložnost. Izziv je torej poiskati vlagatelje v zaposlitev športnikov tudi v gospodarstvu,« so nakazali, kje bi si želeli več premikov.
Napačna prepričanja
Kakšna pričakovanja pa sploh opažajo pri nekdanjih vrhunskih tekmovalcih, ko po športni upokojitvi stopijo na trg dela? »Nekateri pričakujejo, da jim bodo vrata povsod odprta. Da jim bosta ime in ugled, ki so si ju ustvarili, pomagala, da bodo uspešni, vplivni in bodo hitro dobili odlične službe. A žal so ta prepričanja zelo napačna. Po drugi strani pa imamo športnike, ki precej realno ocenijo svoje prednosti in uspešno delajo na vseh področjih,« so opisali oba tipa.
Pravijo, da jih nekdanji vrhunski tekmovalci – predvsem tisti, ki so nadaljevali drugo kariero v športu – pogosto povprašajo za pomoč; pri promociji, pridobivanju posla, vključevanju v projekte ... Nekateri pa si je ne želijo, saj uspešno poslujejo in že imajo svojo mrežo.
