V zobozdravstvu manjka kakovosten kader

V Sloveniji po nekaterih ocenah primanjkuje več kot 500 zdravnikov in zobozdravnikov.

Objavljeno
26. avgust 2016 11.41
ima*Skorjanc
Cveto Pavlin, M. Bi.
Cveto Pavlin, M. Bi.

Zaradi pomanjkanja zdravnikov in zobozdravnikov ne preseneča, da pri nas povprečno za vsakih 2000 ljudi skrbi en zobozdravnik, v Bonnu, denimo, pa en zobozdravnik skrbi za 500 ljudi. Tudi zato imajo težave z zaposlovanjem v Zobozdravstveni in estetski kliniki Križaj, ki od letošnjega maja deluje na Muljavi.

V kliniki, ki je v lasti Aleksandre Križaj Dumić, imajo 12 redno zaposlenih in tri zunanje sodelavce. »Naš cilj je, da lahko vse storitve opravljamo v naši hiši. Zato imamo tudi ves potreben kader: zobozdravnike, zobotehnike, rentgenologe, parodontalne kirurge, maksilofacialnega kirurga, protetike. Nenehno iščemo nove, izobražene kadre, z željo po napredku in delu z najnaprednejšo tehnologijo. Naše zaposlene nenehno izobražujemo in sledimo novim trendom,« pojasnjuje Križaj Dumićeva, ki je svojo karierno pot začela v zdravstvenem domu v Ivančni Gorici, nadaljevala pa v svoji Kliniki Križaj v Zagradcu, kjer so bili 13 let. Zdaj so, kot rečeno, nekaj mesecev na Muljavi.

Denar raje v opremo in znanje kot v kvadratne metre

Križaj Dumićeva pravi, da je že od začetka, ko se je zaposlila v zdravstvenem domu, vedela, da se bo ob prvi priložnosti podala na svojo pot. Pomemben razlog za to je varčevanje v javnem zdravstvu, zaradi česar zobozdravniki niso imeli nujnih pripomočkov za kakovostno delo. Priložnost se ji je zelo kmalu ponudila, leta 2003 je pridobila koncesijo in prevzela dislocirano enoto v Zagradcu.

»Ambulanta je bila opremljena s kuhinjskimi elementi, v njej je stal zelo star zobozdravniški stol, na tleh je bil topli pod. Vso opremo sem morala najprej odkupiti od zdravstvenega doma, a sem jo še pred začetkom dela odpeljala na odpad,« se spominja sogovornica in dodaja, da je kot podjetnica videla prednost, da ne dela v glavnem mestu, kar se je skozi leta tudi potrdilo.

Aleksandra Križaj Dumić. Foto: arhiv podjetja

»Ves denar, ki bi ga v Ljubljani vložila v drage kvadratne metre, sem raje namenila za opremo in znanje ter tako hitreje napredovala. Sprva so k nam prihajali ljudje iz radija 30 kilometrov, sčasoma tudi iz bolj oddaljenih krajev, zdaj prihajajo že iz vse Slovenije.

Če te kdo prehiti, mu moraš biti takoj za petami

Ker je dela veliko, si v Kliniki Križaj prizadevajo povečati število zaposlenih. Sodelavce dobivajo na pogovorih za delo in prek dobrih referenc.

Sogovornica pravi: »Glavna težava pri pridobivanju novega kadra je, da pri nas skoraj ni brezposelnih zobozdravnikov. Na trgu dela so kratkotrajno samo zobozdravniki takoj po študiju, ki so večinoma presplošno izobraženi oziroma imajo preveč osnovna znanja. Pri nas si želimo samo najbolj ambiciozne, ki so se pripravljeni nenehno učiti. Svoje znanje brezkompromisno delim s svojimi zaposlenimi, saj mislim, da je to ključno za naš uspeh. Predavam tudi drugim in tujim zdravnikom. Za napredek je treba garati vsak dan. Včasih te lahko na kakšnem področju kdo prehiti, ampak mu moraš biti takoj za petami.«

Človek, ki se odloči za podjetniško pot, ne sme biti utrujen po osmih urah dela – če je tako, ni iz pravega testa za posel. »Pomembno je tudi, da te kot podjetnika mora vse, kar je s tem povezano, veseliti in navduševati. Če hočeš biti pri svojem delu uspešen, moraš predvsem nenehno vlagati v lastno izobraževanje in v izobraževanje svojih sodelavcev,« je ponovila sogovornica.

Nove sodelavce poskušajo pridobiti neposredno s fakultete in tudi iz tujine. »V Sloveniji imamo le eno fakulteto za dentalno medicino. Po končanem šestletnem študiju in enoletnem stažiranju večina mladih zobozdravnikov ni imela stikov s tehnologijo, s katero vsakodnevno delamo na naši kliniki. To pomeni, da morajo šele začeti nadgrajevati svoje znanje, da lahko sploh uporabljajo vse tehnološko najnaprednejše naprave, ki jih imamo pri nas,« pojasnjuje Križaj Dumićeva.

Zob naredijo v eni uri


V petih ordinacijah opravljajo vse zobozdravstvene storitve: od zdravljenja zob in obzobnih tkiv, otroškega zobozdravstva, kliničnih pregledov, digitalne rentgenske diagnostike, fiksne in snemne protetike, do implantologije in kirurgije.

Imajo lastno diagnostiko in lasten zobotehnični laboratorij. »Zob smo sposobni narediti v eni uri ali v enem dnevu, odvisno od materiala. Lahko se pohvalimo, da smo med redkimi, ki že več let delamo s Fotoninimi dentalnimi laserji,« pravi naša sogovornica.

Vsak dan je treba ponuditi kaj novega

Za upravljanje s tehnološko naprednimi napravami njihovi zaposleni potrebujejo posebna znanja in ker so te tehnologije v razvoju, morajo vsakodnevno spremljati novosti in jim slediti.

»Včasih pravim, da moramo znanje iskati vsaj dve državni meji stran od Slovenije. Če zobozdravnik v Nemčiji, ki je v Evropi tehnološko najnaprednejša na tem področju, ni napreden in ne ponudi vsak dan nekaj novega, izgubi stranke. V Sloveniji to ni potrebno, saj stranke v vsakem primeru imamo. Zato so težave s kadrom, znanjem in tehnologijo. Ni tako veliko konkurence, zato ni treba, da je ponudba popolnoma kompetentna, in kar je mogoče še bolj odločilno pri razvoju, še zmeraj ni potrebe po združevanju energij in znanj. Še vedno velja splošno načelo, da en sam zobozdravnik zmore vse, kar potrebuje. Ampak, ali je to tudi vse, kar potrebuje njegov pacient?« se sprašuje Aleksandra Križaj Dumić in dodaja: »Treba je nenehno napredovati. Zobozdravstvo je zelo širok pojem, čeprav bi kdo pomislil, koliko znanosti pa je potrebne za deset kubičnih centimetrov velik prostor, kot je ustna votlina.«