Večjezične pravljice doktorice znanosti

Mojca Stubelj Ars piše že tretjo zgodbico za najmlajše, želi si osvojiti tudi tuji trg.

Objavljeno
06. oktober 2017 12.02
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Mojca Stubelj Ars se je rodila v dvojezični družini. Ko je bila stara pet let, se je srečala s tretjim jezikom, na začetku osnovne šole še s četrtim, ko je vstopila v srednjo šolo, se je začela učiti dva nova, kasneje še enega. »Raje rečem, da sem večjezična, saj te jezike govorim na različnih ravneh,« je skromna podjetnica iz Goriških brd. Čeprav je doktorica okoljskih znanosti, je njena poslovna ideja povezana z jeziki.

Pravljica nastane v angleščini, potem jo prevedejo

Želela si je delati na svojem področju, a zaposlitve ni in ni bilo, potem se je odločila vzeti stvari v svoje roke. Tako se je pred tremi leti vključila v program Podjetno v svet podjetništva, med katerim je prvotno poslovno idejo zamenjala z novo, ki jo zdaj živi. Ustanovila je podjetje Mini poliglotini.

»Prvo večjezično pravljico v angleščini, slovenščini in italijanščini sem napisala iz potrebe. Nekaj časa smo živeli v ZDA, zato sva z možem sina vzgajala dvojezično. Ko smo se vrnili domov, se je navdušil nad konji in vpisali smo ga v jahalno šolo na drugi strani meje, v Italiji. Tako sem zvečer pravljice brala tudi v italijanščini, pravzaprav sem jih prevajala in ob tem dobila idejo, da bi večjezično knjigo napisala sama.

Nastala je Pravljica o Luni, in to v vseh treh jezikih, ki jih je sin poznal oziroma spoznaval,« je opisala začetke Mojca, ki je z analizo trga zelo hitro ugotovila, da povpraševanje zagotovo bo. Brez preverjanja poslovne ideje se v kaj takšnega ne moreš podati,« je razmišljala.

Zelo hitro je večina malčkov, ki je obiskovala jahalno šolo, imela njeno knjigo, še posebno zanimiva jim je bila tudi zato, ker zgodba govori o konju, ki so ga srečevali tudi sami. Tudi druga pravljica Moj pes, ki jo je prav tako kot prvo najprej napisala v angleščini, izhaja iz njene osebne izkušnje. Govori o prijateljstvu, glavni junak pa je seveda pes. Otroci se v tej knjigi srečajo s kar šestimi tujimi jeziki in slovenščino v dodatku.

»Medtem sem bila na porodniški, zdaj nastaja tretja pravljica, katere sporočilo je ohranjanje in varovanje svetovnih morij. Kot ekologinja si želim otrokom predati tudi okoljevarstvena sporočila. Vračam se h konceptu trijezičnosti, tako kot prva pravljica bo tudi ta izšla v dveh jezikovnih izvedenkah: slovensko-italijansko-angleški in slovensko-angleško-nemški,« je povedala Mojca Stubelj Ars.

Knjiga z navodili za uporabo

Dodana vrednost Pravljice o Luni je, da ima dodan slikovni slovarček besed, družabno igro, ki se veže na zgodbo, dobršen del pa je namenjen didaktičnemu gradivu. Avtorica je dodala navodila za starše in opisala možnosti za uporabo knjige za različne starosti otrok. »Mobilna aplikacija za prvo pravljico je nadgradnja knjige,« Mojca ni pozabila niti na možnosti, ki jih ponuja tehnologija.

Dela ima dovolj, da lahko od tega živi, pravi sogovornica in poudarja pomen znanja tujih jezikov. »Ne le da so čedalje pomembnejši v službah, tudi v zasebnem življenju je lažje, če si večjezičen. Ne nazadnje učenje tujih jezikov v otroški dobi dokazano pomaga tudi pri lažjem osvajanju drugih znanj kasneje v življenju, in kot kažejo raziskave, tudi sicer dobro vpliva na zdravje možganov,« je naštela Mojca Stubelj Ars in dodala, da se vsega tega zaveda čedalje več staršev.

In načrti za prihodnost? Zagotovo resno prodreti v tujino. Kar nekaj izvodov njenih pravljic je že v tujini, kamor jih ljudje nosijo za darila, naročajo jih tudi posamezniki, ki najdejo njeno spletno stran. Želi si, da bi njeno podjetje raslo, da bi tudi zaposlovala. Pravi, da bi z veseljem delala na področjih znanosti, varstva narave, varovanja okolja ali okoljske vzgoje.

Kljub temu je prepričana, da bo pravljice za otroke pisala še dolgo, ne glede na spremembe na svoji karierni poti, saj jo pisanje za otroke izpolnjuje.