Vedno in na vsakem delovnem mestu 0,0!

Za delavce, ki tvegano pijejo, ni primerno delo na višini, z nevarnimi snovmi, stroji, orodji ali napravami, nočno delo ...

pon, 27.11.2017, 16:00
Za testiranje rabe drog se odloča okoli tretjina podjetij, v glavnem uspešna. Nekatera naročajo take teste pri vseh, druga le pri novozaposlenih delavcih.

Zloraba alkohola oziroma drog ali celo odvisnost naredita največ materialne škode prav v delovnem okolju, poudarja predstojnik Centra za medicino dela Marjan Bilban. Po oceni je v delovnem okolju med osem in 14 odstotkov odvisnih od alkohola. Ti imajo težave ne le z lastnim zdravjem in odnosi, ampak tudi s produktivnostjo, kakovostjo dela, motijo delovni proces.

Obratno pa tudi pogoji za delo, narava dela, stres in razni stereotipi (da šilce žganega olajša težko fizično delo ali pogreje v slabih vremenskih razmerah) prilivajo olja na ogenj. Visoko rizični poklici za razvoj alkoholizma so: natakarji, hotelski delavci, mornarji, trgovci, novinarji, zdravniki, odvetniki, policaji ...

V specialističnih ambulantah medicine dela, prometa in športa Zavoda za varstvo pri delu med drugim izvajajo več vrst preventivnih zdravstvenih pregledov: predhodne pred prvo zaposlitvijo ali po več kot enoletni prekinitvi delovnega razmerja, usmerjene obdobne zdravstvene preglede, ki izhajajo iz ocene tveganja, in druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede.

Ti so za delodajalca bodisi dolžnost bodisi pravica. Dolžnost, ko gre za napotitev zaposlenega, ki se je poškodoval pri delu, če obstaja sum na bolezni, povezane z delom, ali ob premestitvi delavca na bolj tvegano delovno mesto. Po lastni presoji pa podjetje lahko na tak pregled pošlje delavca, ki ga sumi kakršne koli odvisnosti. Zakon o varnosti in zdravju pri delu namreč prepoveduje vsakršno vsebnost psihoaktivnih substanc na popolnoma vseh delovnih mestih.

Sočutje odvisniku ne pomaga

Če na pregledu ugotovijo, da gre za tvegano ali škodljivo pitje, bodo delavca spoznali za nesposobnega za delo na nekaterih delovnih mestih. Zanj neprimerna so mesta v vseh oblikah prometa, tudi internega, v vojski, policiji, varovanju premoženja, delo na višini, z nevarnimi snovmi, stroji, orodji ali napravami, odgovorna dela, dela, kjer je povečana obremenitev delovnega okolja, nočno delo.

»V tem primeru vrnemo žogico delodajalcu,« pojasni nadaljnji postopek Bilban. Podjetje mora imeti ustrezne akte, pravilnik o nadzoru v delovnem okolju, o izpostavljenosti alkoholu ali drugim psihoaktivnim substancam. Delavec mora biti z njimi seznanjen, vedeti mora tudi, da je lahko kadarkoli testiran na alkohol ali droge.

»V težjih primerih, ko odkrijemo odvisnost,« nadaljuje sogovornik, »pa delavec po zakonskih merilih ne izpolnjuje pogojev za delo v delovnem okolju. Delodajalcu sporočimo, da ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev, ne razkrivamo pa mu rezultatov testa. Delavcu pa v pismu svetujemo, naj se zglasi pri svojem osebnem zdravniku. Nazaj na delo ne sme, delodajalec odgovarja za morebitno nezgodo, in delovni inšpektor lahko kaznuje oba.«

Osebni zdravnik, ki dobi v roke vse izvide, naj bi odvisnika usmeril v zdravljenje. A to ni preprosto, saj večina zanika svojo težavo, češ da ne potrebujejo zdravljenja ali da bodo zmogli sami. Zdravnik je v precepu: če delavcu iz sočutja odobri bolniški stalež, bo kmalu spet zašel na staro pot, če mu ga odreče, pa bo brez pozitivnega spričevala medicine dela »tolkel plave« in ostal na cesti.

Izguba službe kot motiv za zdravljenje

Zlorabo alkohola na medicini dela testirajo praktično pri vseh delavcih. Preverjajo posledice alkohola na jetrih, delajo specifične patološke teste, sledi pregled pri psihologu. Marsikdaj zaprosijo delodajalca za poročilo o delu zaposlenega, o njegovem odnosu do sodelavcev, do alkohola.

A vse to še ne zadošča za diagnozo odvisnosti. Postavi jo lahko šele psihiater adiktolog. Odločitev o zdravljenju mora sprejeti delavec sam. Motivira ga strah pred izgubo službe, pred razpadom družine, izgubo vozniškega dovoljenja itn. Zelo redki so odvisniki, ki se za zdravljenje odločijo zato, ker bi bili radi zdravi, navaja Bilban.

Medtem ko je alkoholizem razširjen po celotni delovni populaciji, od 18. do 65. leta, imajo težave z drogami večinoma mlajši od 45 let. Razlaga je kruta: Starejših je malo, ker jih veliko prej umre ali pa so obtičali v procesu zdravljenja.

Kakšna pa je praksa pri testiranju rabe drog? Za to se odloča okoli tretjina podjetij, v glavnem uspešna. Nekatera naročajo take teste pri vseh, druga le pri novozaposlenih delavcih. Seveda se mora vsak posameznik s tem pisno strinjati.

»Pri nas delamo urinski test na najpomembnejše droge, pa tudi poglobljeni test na deset ključnih drog. Če je rezultat pozitiven in oseba to prizna, je zadeva končana. Če ne prizna, mora na inštitut za sodno medicino, kjer opravijo bolj zahtevne preiskave, merodajne tudi za sodišče. Kakorkoli, pozitivnega spričevala ne dobi.«

Podatkov o deležu negativnih zdravniških spričeval v Sloveniji ni. Po Bilbanovi vsebinski razlagi pa so v populaciji, pozitivni na droge, večinoma mladi, mlajši moški, nezaposleni ali opravljajo enostavna ročna dela. A so se med njimi že znašli tudi visoko izobraženi, na negativno mnenje pa se je pritožil delodajalec. Zaščititi je hotel »odličnega delavca«.

Kot garjava ovca

Do napotitve na zdravniški pregled pa lahko poteče precej časa, v katerem izgubljajo vsi. Marjan Bilban: »Dokler ima delodajalec v svojem okolju odvisnika od alkohola ali drog, se z njim kaj posebej ne ukvarja. Ve za njegov hendikep in ga zato lahko po mili volji izkorišča, sili v nočno nadurno delo, sicer mu preti odpoved. Ko pa tak delavec prestane proces zdravljenja, se ga vsi, tako delodajalec kot sodelavci, izogibajo. Nanj gledajo kot na garjavo ovco in to je hudo narobe!«

Zakaj? Ker je osnovni postulat dokončne ozdravitve posameznika delo. Medtem ko so alkoholiki, tudi že zelo zapiti, večinoma še vedno motivirani za delo, je za odvisnike od drog vsako opravilo premalo plačano, sramotno, ponižujoče. Zato je toliko pomembneje, da jih v komunah naučijo delati, ceniti lastno delo, s katerim se preživljajo. Bilban poudarja, da bi morala družba omogočiti delo vsem, ki želijo delati.

»Samo naložbe v metadonski program so premalo. Z odvisniki bi se morali ukvarjati bolj interdisciplinarno, celostno, jim kot rešitev, kot luč na koncu tunela, predstaviti delo, ki ga bodo radi opravljali.«

Prijavi sovražni govor