Tiskane izdaje
Univerzitetna diplomirana komunikologinja Barbara Kotlušek je bila prva, ki je v slovenskem prostoru pri iskanju zaposlitve izstopila iz množice javno, z inovativnim pristopom.
Leta 2011 je izbranim delodajalcem namesto prošnje za zaposlitev poslala drobilec za led in pripisala: Dovolite mi, da prebijem led! Drugim pa skodelico kave s povabilom na kavo. Klasični CV je nadomestila s svojo spletno stranjo, na kateri je objavila poziv: Zaposlim delodajalca. Odziv? Osem zaposlitvenih ponudb.
»Verjamem, da je bil ta projekt moja odskočna deska. Če takrat ne bi pogledala iz množice, bi zagotovo svojo priložnost iskala precej dalj časa. Tako pa sem prijela vajeti v svoje roke in prišla do projektov in služb, ki so me izpopolnile,« je o iskanju zaposlitve razmišljala družboslovka, ki je v petih letih zamenjala dve službi v svoji stroki. Od zaposlitve je že v začetku hotela nekaj več – ne le dejavnost, ki ji bo pomagala poravnati položnice in druge stroške, temveč življenjsko sopotnico, s katero bo osebnostno in strokovno rasla.
»Projekt mi je odprl mnoga vrata,« se je izkušnje spominjala Barbara Kotlušek, ki zdaj dela kot spletna urednica na Radiu 1.
Brez zanašanja na sistem
Kljub osmim zaposlitvenim ponudbam se je leta 2011, ko je iskala službo, odločila za samostojno podjetniško pot. »Ta pot me je utrdila, izjemno vplivala na mojo proaktivnost, iskanje priložnosti in izzivov. Če bi tedaj sprejela eno izmed rednih zaposlitev z osemurnim delovnikom, regresom in drugimi bonitetami iz pogodbe o redni zaposlitvi, sem prepričana, da ne bi nikoli prišla do točke, pri kateri se ne bojim več, kaj bo prinesel jutri. Čeprav moram poravnati kreditne obveznosti in plačati položnice,« je razkrila, kaj se je naučila na svoji poti. Razširila je mrežo poznanstev, osebnostno je zrasla, krivca za neuspeh več ne išče v sistemu.
»Nekoč sem bila ideološka, verjela sem v dobro pravne in socialne države. Zdaj s svojim realizmom trdno stojim za tem, da si moraš poiskati lastno priložnost in se jo oprijeti, država in sistem pri tem ne bosta naredila dosti,« je razmišljala.
Opaža, da so iskalci ugotovili, da jim zgolj pošiljanje prošenj ne bo prineslo zaposlitve, postali so bolj proaktivni in prodorni, več posegajo po osebnem marketingu.
»Nove generacije bi morale že v srednji šoli aktivno delovati v okvirih svojih poklicnih ciljev in razvijati lastne kompetence. Težava mladih je, da začno šele z diplomo v roki razmišljati o svoji prihodnosti ali pa čakajo na sistemske rešitve, ki prinašajo zgolj umetno zniževanje brezposelnosti na trgu dela,« je opozorila, da bi bilo treba mlade seznanjati z načrtovanjem karierne poti in jih pripravljati na trg dela ob koncu srednješolskega izobraževanja oziroma v uvodnih letih študija.
Žalosti jo, ker je kultura zaposlovanja v Sloveniji še vedno na podobni ravni kot pred petimi leti, ko je iskala službo. »Kljub nekaterim izjemam je večina delodajalcev v svoji kadrovski biti izjemno konvencionalna in preveč rigidna. Kadrovski izbor je zanje še vedno enosmerni proces, skozi katerega želijo, da jih kandidat navduši. Čeprav naj bi delodajalci, kot trdijo v neprepričljivih in dolgočasnih razpisih za prosta delovna mesta, pri kandidatih iskali kreativnost, samoiniciativnost in proaktivnost, še vedno pogosto zelo močno izražajo afiniteto po prilagajanju kandidata – bolj ko je kandidat samostojen, drugačen in samozavesten, težje je obvladljiv in težje postavljen v določene okvire,« je bila kritična.
Inovativno predstavite del sebe, ki je vaša prednost
Še vedno prejema sporočila iskalcev zaposlitve, ki jo prosijo za kakšno koristno smernico pri iskanju službe. Z nasveti streže tudi na predavanjih za študente. Opozarja, da imajo novi rodovi, ki so precej izurjeni pri uporabi družbenih omrežij, veliko potenciala za izdelavo življenjepisov, s katerimi bi izstopili iz množice. Vendar pa opaža, da se z osebnim marketingom raje kot v kadrovskem procesu ukvarjajo na zasebnih profilih.
»Mladi znajo tržiti sami sebe na družbenih omrežjih, ko morajo ustvariti življenjepis, v katerem je treba pogledati mimo standardiziranih šablon, pa pogorijo. Manjka jim le miselni preskok,« je mladim svetovala, naj svoje izkušnje z družbenih omrežij prenesejo v grajenje osebne blagovne znamke, ki jim bo prinesla službo.
»Izstopajte! Zahtevajte svojo priložnost. Izpostavite lastne kompetence, vrline, posebna znanja. Širite socialno mrežo, analizirajte delodajalce, uporabljajte LinkedIn,« je še povedala in dodala, da mora vsak iskalec zaposlitve najti tisti del sebe, za katerega ve, da predstavlja njegovo dodano vrednost, in ga delodajalcu predstaviti na inovativen način.
