Tiskane izdaje
Največ novih samostojnih podjetnikov v zadnjem desetletju so na Ajpesu zabeležili lani, status je pridobilo več kot 15.000 svežih podjetnikov. Največ izbrisov je bilo leto prej, ko jih je posel zaprlo več kot 12.500. Največ novonastalih družb z omejeno odgovornostjo so registrirali leta 2014, bilo jih je več kot 6200, najvišja številka izbrisanih pa se je leto pozneje ustavila pri številki 5000.
»Za samostojno podjetniško pot naj se odločijo predvsem tisti, ki imajo že dodobra izdelano idejo. Preden se nanjo podajo, si je treba temeljito odgovoriti na vprašanja, kot so: Kaj želim doseči in kako bom to dosegel? Zakaj želim to doseči? Koliko denarja bom potreboval? Ali dobro poznam konkurenco? Kdo bo skrbel za promocijo? Ali sem pripravljen sprejemati odločitve in tudi tveganja? Če je po vseh teh odgovorih odločitev za samozaposlitev še vedno na mestu, potem je smiselno izkoristiti subvencije,« so poudarili na zavodu za zaposlovanje.
Podjetnice spet spomladi
Zavod je med letoma 2007 in 2013 omogočal subvencije za samozaposlitev, izkoristilo jih je 23.681 brezposelnih. S tem so na zavodu, kot so dejali, dosegli oziroma presegli zastavljene cilje. Analiza tovrstne podpore je pokazala, da je v prvem letu preživelo 94 odstotkov vseh novonastalih podjetij, v obdobju petih let in dlje pa več kot polovica. »Živela so celo dlje kot druga podjetja v državi v istem obdobju,« so potrdili na zavodu in razkrili, da je bil najpogostejši razlog za zaprtje poslovne dejavnosti finančni.
Lani so zagnali program Spodbujanje ženskega podjetništva. Namenjen je bil samozaposlitvi žensk s tercirano izobrazbo, ki so pridobile certifikat o 100-urnem programu podjetniškega usposabljanja pri Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit). Na podlagi tega so zaprosile za subvencijo za samozaposlitev (5000 evrov), pogoj je bil ohranitev poslovanja dve leti.
V program podjetniškega usposabljanja se je vključilo 425 udeleženk, 84 odstotkov se jih je po pridobljenem certifikatu samozaposlilo in prejelo subvencijo. Letos spomladi se obeta ponovno izvajanje programa in predvidevajo, da bodo vanj vključili približno 500 brezposelnih (biti morajo vsaj tri mesece prijavljene na zavodu in imeti poslovno idejo).
Brezplačni programi
Tisti, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot, imajo na voljo številne brezplačne možnosti za vključevanje v raznovrstna svetovanja. Izpostavljamo še tri, pisali pa smo že o aktivnostih v povezavi s tem v zavodu Ypsilon, programih zavoda Nefiks itd.
Pri Spiritu z usmeritvami strežejo na 32 točkah VEM na lokalni ravni. Potencialni podjetniki tam izvejo, kako se lotiti uresničevanja poslovne ideje, jo tržno realizirati, predstavijo jim pogoje za začetek poslovanja, finančne in druge vidike za ustanovitev lastnega podjetja. »Posameznikom s tehnološko idejo, ki ima možnost za svetovno rast, so na voljo brezplačne storitve podjetniških inkubatorjev in tehnoloških parkov, kjer jim poleg svetovanja in mentoriranja omogočajo priložnosti za mreženje in spoznavanje potencialnih partnerjev za razvoj ideje,« je zapisala Lidija Vinkovič iz Spirita.
Podjetniška mreža CEED omogoča podporo podjetnikom pri njihovi rasti, pomaga jim pri reševanju poslovnih, organizacijskih in voditeljskih izzivov. »To zagotavljamo v obliki podjetniških skupin, izobraževanj in individualne podpore pri reševanju poslovnih izzivov ter v okviru povezovanja,« je zapisala Eldina Knez iz podjetniške mreže CEED.
V brezplačen program YES Start, ki ga izvaja Združenje YES, vsako leto sprejmejo približno 30 brezposelnih z osnutkom poslovne ideje. Skupina je omejena na starost do 40 let in terciarno izobrazbo. »Vendar smo sprejeli tudi že starejše udeležence. Pogoj sta predvsem ustrezna miselna naravnanost in poslovna ideja, ki pa jo udeleženci med programom tudi spreminjajo in prilagajajo,« je razkril Til Lajovic.
Predavanja izvajajo uspešni menedžerji in podjetniki ter profesorji z ekonomske fakultete (partner programa). Na delavnicah najprej udeležencem pomagajo pri utrjevanju poslovne ideje, z različnimi metodologijami poskušajo postaviti trdne temelje za izgradnjo dobrega poslovnega modela, s psihološkimi delavnicami pa utrditi podjetniško miselnost. V drugem delu programa pa je poudarek na specializiranih znanjih, t. j. komunikacija, osnove uspešne predstavitve, zaščita intelektualne lastnine, osnove računovodstva in financ, pravne osnove poslovanja ...
Podpora zagonskim podjetjem
Pri Slovenskem podjetniškem skladu (SPS) bodo tudi letos zagonskim podjetjem ponudili nepovratna sredstva v obliki spodbud za zagon inovativnih podjetij (razpis P2 2017), podjetij na problemskih območjih (P2R 2017/2018) in podjetij, ki se ukvarjajo z rabo lesa (P2L 2017).
Prve spodbude bodo namenjene novonastalim inovativnim podjetjem z možnostjo nadaljnje rasti. Razpisanih naj bi bilo 2,16 milijona evrov, kar pomeni največ 54.000 evrov nepovratnih sredstev na podjetje. Razpis bodo predvidoma objavili prihodnji mesec, prav tako pa tudi spodbude za zagon podjetij, ki se ukvarjajo z rabo lesa. Na voljo bo do 40.000 evrov na podjetje.
Novembra oziroma decembra naj bi objavili še razpis za zagon podjetij na problemskih območjih. Vanje so vključeni Pomurska regija, občine Pokolpja, Maribora s širšo okolico, Hrastnika, Radeč in Trbovelj. Razpis bo razpolagal s približno 3,2 milijona evrov, posamezno podjetje si bo lahko zagotovilo do 40.000 evrov nepovratnih sredstev.
S poglobljeno analizo v obdobju desetih let so pri SPS ugotovili, da jih je od 628 podprtih inovativnih zagonskih podjetij preživelo 87 odstotkov. Ta so skupaj ustvarila 1028 novih delovnih mest. Višji prihodek od povprečja so imeli pri 19 odstotkov podjetij, 16 odstotkov pa jih ustvarja nadpovprečni dobiček.
Pozorno pri prijavi
Mateja Grobelnik, višja svetovalka za zunanje komuniciranje pri SPS, opozarja mlada oziroma nastajajoča podjetja, ki se prijavljajo na razpise SPS, naj natančno preberejo razpisno dokumentacijo. »Še posebej pogoje. Nekateri razpisi vključujejo tudi predselekcijske postopke, demo dneve ali udeležbo na dogodku Start up Slovenija. Vse to že pred objavo razpisov, pomembno je zaradi števila točk,« je poudarila in dodala, da se prijavi več podjetij, kot pa jih SPS lahko podpre: »V razpisih so določena merila izbora, zato je dobro, da se podjetja pred prijavo na razpis seznanijo tudi z njimi.«
Podjetniki naj bodo pri vlogah pozorni tudi na pravočasno oddajanje, dokumentacija naj bo popolna, projekti pa ustrezno predstavljeni v predstavitvenem načrtu. Pogosto se zgodi, da podjetja, ki se prijavljajo, nenamerno spregledajo roke in zato izgubijo možnosti uporabe spodbude, je še opomnila na doslednost in natančnost.
