Z nekaterimi vprašanji je treba k računovodji

Zbornica računovodskih servisov je za merilo kakovosti uveljavila standard izvajalcev, ki ga bo tudi nadzorovala.

pet, 04.03.2016, 19:00

V Sloveniji je registriranih okoli 4500 računovodskih servisov, tako da podjetniki nimajo lahkega dela, ko morajo izbrati ustanovo, na katero se bodo lahko zanesli. »Pred kratkim smo izdali novo brošuro Kdo pa vam vodi poslovne knjige?, ki ozavešča podjetnike o pomenu izbire kakovostnega izvajalca računovodskih storitev,« pojasnjuje direktorica Zbornice računovodskih servisov Polonca Podgoršek. V zbornici si prizadevajo namesto izraza servis za dejavnost svojih članov uveljaviti naziv izvajalci računovodskih storitev.

»Podjetja se lahko znajdejo v resnih poslovnih težavah zaradi neznanja, nestrokovno opravljenih računovodskih storitev ali premalo izkušenih računovodij,« poudarjajo v zbornici. »Vemo, da se podjetniki o izbiri servisa za računovodske storitve večinoma odločajo na podlagi priporočil svojih prijateljev, znancev ali poslovnih partnerjev,« pravi predsednik zbornice Aleksander Štefanac.

Preverite kakovost servisa

Ob priporočilih strank, ki določeni računovodski servis že uporabljajo, lahko bodoče stranke kakovost preverijo še prek drugih virov podatkov – dodatna možnost je seznam ponudnikov računovodskih storitev, ki so se zavezali Standardu izvajalcev računovodskih storitev, ki so ga leta 2014 sestavili v zbornici. Takšnih je zdaj okoli 110, seznam si je mogoče ogledati na spletni strani zbornice, prav tako katalog podpisnikov standarda in tudi širši katalog ponudnikov računovodskih storitev.

Med imetniki standarda so tudi računovodska podjetja, ki niso njeni člani – razlika med njimi je le ta, da so za člane stroški za pridobitev tega izkaza odličnosti vključeni v članarino, nečlani jih morajo pač plačati. »Želimo, da se raven računovodskih storitev zviša, zato želimo, da je dostop do takšnega izkaza o visoki kakovosti dostopen vsem,« poudarja sogovornik. Upravni odbor zbornice je pravkar določil tudi, kako bodo preverjali servise, ki so pridobili cehovski izkaz, da zagotavljajo visoko kakovost storitev.

Leta 2013 je uprava zbornice presodila, da je treba za računovodske storitve nujno določiti merila za kakovost, ker se je izkazalo, da je dejavnost nepregledna in neurejena. Tako so se odločili, da bomo kakovost ponudnikov opredelili s standardom izvajalcev. »Merila niso nedosegljiva. Standard opredeljuje osnovne pogoje za kakovostno izvedbo storitev, ponudnik mora imeti ustrezne kadre. Poudarek je na odnosu do strank, na dogovoru s strankami, pomembni so odnosi z zaposlenimi v servisu, tudi na kakšen način so zaposleni, za določen ali nedoločen čas, koliko se izobražujejo ... Standardi poudarjajo tudi dobro programsko opremo, ki jo servisi uporabljajo pri delu za stranke, kakovostne poslovne prostore in posebej varovanje podatkov o strankah in njihovem poslovanju, kar je pomembno tako za delo servisa kot za naročnika,« našteva Štefanac.

Kako velik nabor storitev potrebujete?

Zbornica ima zdaj okoli 500 članov, standardu jih je torej zdaj zavezana približno petina. Na vprašanje, zakaj se zanj ne odloči še več ponudnikov storitev, sogovornik odgovarja: »Velik delež našega članstva so enoosebne družbe, delajo torej sami. Standarde smo sicer prilagodili tudi tem majhnim članom, a kljub temu so nekoliko zadržani, češ da enoosebne družbe naročniku ne morejo zagotoviti tako vsestranske podpore kot morda večji servisi s 40 ali 50 zaposlenimi. Prav zato se naši člani že povezujejo in sodelujejo.« Prav je, da stranka, ki išče računovodski servis, upošteva obseg in zahtevnost svojega poslovanja in presodi, ali rabi veliko ustanovo z zelo razvejeno ponudbo. »Drugače pa lahko tudi majhen servis z dvema ali tremi zaposlenimi kakovostno opravlja velik nabor storitev, primerljivo z velikimi, seveda pa mora oceniti, koliko strank lahko sprejme glede na svoje kadrovske zmogljivosti,« dodaja Štefanac.

Sogovornik ugotavlja, da se mala podjetja, posebej s. p., ki poslujejo v majhnem obsegu, z majhnimi prihodki, bojijo vseh dodatnih stroškov, zato poskušajo delati tudi brez računovodskih servisov. »Zakonodajalec je samostojne podjetnike odvezal skoraj vsakega poročanja in jim položaj določil tako, da je videti, kot da niso poslovni subjekti na trgu. Tem podjetnikom priporočam, da gredo vsaj enkrat na posvet v računovodski servis, kjer jim bodo pojasnili, kakšne posledice ima njihovo poslovanje, kaj pomeni zanje v prihodnosti, če si socialne prispevke plačujejo na najnižji ravni, kaj bo, če zbolijo ... Navsezadnje morajo ti podjetniki upoštevati, da za svoje poslovanje odgovarjajo osebno z vsem svojim premoženjem,« poudarja Štefanac.

Prijavi sovražni govor