Kljub slabemu počutju pogosteje delajo zaposleni za določen čas

»Prezentizem je tiha voda, ki bregove dere v slovenskih podjetjih,« opisuje pomen tega pojava Eva Boštjančič, docentka za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti. Pod ta pojem psihologija v nasprotju z nekaterimi drugimi definicijami ne uvršča tako imenovanega izklapljanja na delovnem mestu, na primer, če zaposleni brska po internetu, namesto da bi pisal poročilo, ampak ga povezuje z zdravstvenim stanjem.

Prezentizem spodbuja tudi okolje

Na vprašanje, kolikokrat na leto pridete v službo, čeprav se fizično ali mentalno ne počutite dobro, je najpogostejši odgovor štirikrat oziroma trikrat. »Če si na delovnem mestu, hkrati pa ti telo ali mentalne sposobnosti ne dopuščajo, da bi opravljal svoje vsakdanje delo tako kot ponavadi, govorimo o prezentizmu; o tem lahko govorimo pri tistih, ki v službo pridejo kljub temu, da niso v polni formi, vsaj dvakrat na leto,« je povedala Boštjančičeva, ki se strinja s splošnim mnenjem strokovnjakov z različnih področij, da se o tem pojavu premalo govori, nekatera podjetja pa ga celo spodbujajo.

Spodbujata ga tudi družba in okolje, je prepričana psihologinja. Pojavil se je z gospodarsko krizo, in to predvsem zaradi pomanjkanja občutka varnosti zaposlitve pa tudi občutka zaposlenih, da ne smejo na bolniško, in nestrpnosti (nekaterih) delodajalcev do odsotnosti.

»Prezentizma je več pri zaposlenih za določen čas, ki so v večji negotovosti za svoje delo, hočejo se izkazati, da bi imeli več možnosti za podaljšanje pogodbe, in se po drugi strani s takšnim ravnanjem poskušajo zaščititi, da v primeru odpuščanja ne bi bili prvi na seznamu,« pojasnjuje razmišljanje delavcev Boštjančičeva. Raziskave kažejo, da se s spremembo delovne pogodbe v nedoločen čas bolniški stalež pri posamezniku poveča skoraj za dvakrat, hkrati pa je več prezentizma med zaposlenimi s polnim delovnim časom in tistimi, ki delajo v izmenah, ter če se število opravljenih delovnih ur ne ujema z želenimi, med tistimi, ki delajo nadure.

Za odhod v službo kljub slabemu zdravju se posamezniki odločajo tudi zato, da z odsotnostjo ne obremenijo sodelavcev, ki bi morali opraviti njihovo delo, nekateri mislijo, da so nenadomestljivi. Tako je prezentizma več v manjših podjetjih, v okoljih, kjer je poudarjeno timsko delo, in kadar zaposleni ve, da ga bo delo počakalo.

»Kadar je posameznik bolan, se odloči za bolniško ali pa gre v službo. Zato za podjetja, kjer je stopnja absentizma nizka, to ni dober znak,« pravi Boštjančičeva in opozarja, da podjetja ne upoštevajo druge strani medalje. Če posamezni zaposleni zaradi slabega počutja (recimo depresije, respiratornih obolenj, glavobola, sladkorne bolezni, bolečin v hrbtenici, artritisa, alergije ...) delajo deset dni na leto s polovičnim učinkom, to za delodajalca pomeni pet izgubljenih dni, kar je v resnici strošek za podjetje.

Pravzaprav po izračunih prezentizem gospodarstvo stane skoraj dvakrat več kot bolniške; raziskave v Veliki Britaniji so pokazale, da njegov strošek samo na Otoku v letu dni doseže okoli 15 milijard funtov.

Trkanje na vest po e-pošti ne pomaga

Na vprašanje, kako prezentizem zmanjšati, Boštjančičeva meni, da sta izhoda dva. Prvi je na strani posameznika, ki naj postavi sebe in svoje zdravje na prvo mesto. »Navsezadnje, če ne bomo zdravi, tudi delati dolgoročno ne bomo mogli,« je dejala. Na drugi strani pa bi se morale temu problemu posvetiti tudi organizacije. »Zaposlene bi morali informirati, graditi zaupanje, da bi delavci po potrebi ostali doma. Saj se jim veliko bolj splača, da je zaposleni dva dni doma, kot pa, da hodi pet dni bolan v službo.«

Predvsem moramo ozavestiti, da ta problem obstaja, da smo pozorni, ko se pojavi konkreten primer, da potem ukrepamo. Med ukrepi sogovornica posebej omenja informiranje zaposlenih in zmanjševanje dejavnikov tveganja, tudi telovadbo na delovnem mestu. Ne pomagajo pa ukrepi, kot so »življenjski stil po e-pošti« ali telovadba za vse zaposlene enkrat na leto, telefonska podpora depresivnim zaposlenim.

Raziskava, ki so jo dve leti opravljali med 7000 zaposlenimi, je pokazala, da se za vsak odstranjen ali zmanjšan dejavnik tveganja poveča produktivnost za 1,9 odstotka, z zmanjšanjem stresa se je povečala za 3,1 odstotka.