Tiskane izdaje
Ljubaljana - Lani sprejet predlog za pripravo zakonske podlage za uvedbo kvot manj zastopanega spola v upravnih in nadzornih odborih gospodarskih družb (več) je podlaga za osnutek zakona o ukrepih, ki bodo v Sloveniji spodbujali enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu. Na današnjem posvetu v Državnem svetu RS so članice in člani projekta in pomembni predstavniki panela želeli opozoriti na problematično stanje v naši državi in hkrati predstaviti stališča do enega izmed podpornih ukrepov - zakonodaje, ki bi lahko pomagala pri doseganju cilja - večje enakopravnosti po spolu na mestih odločanja, so sporočili iz Združenja Manager.
Enakost spolov - pomembna za oživitev gospodarstva
Branko Šumenjak, podpredsednik Državnega sveta RS je poudaril, da je enakost spolov »pomemben del načrtov za oživitev gospodarstva«. Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in tudi sponzorka projekta EQPOWEREC, je pojasnila, kako ni več opravičljivih razlogov, da je stanje na najvišjih položajih v Sloveniji takšno kot je, saj so vsi argumenti o materinstvu, pomanjkanju ambicij, itd. že preživeti. »Enakost spolov je eno temeljnih načel demokracije«,je poudarilai. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo zakonodajo, ki se bo soočila s temi problemi in jih tudi primerno sankcionirala. Vodja projekta dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela je menila, da so ovire, s katerimi se spopadamo »organizacijske in institucionalne narave« in da »kvote niso cilj zase«. Doseči je treba spremembe - tako v družbi, kot tudi v organizacijah, kvote pa so lahko »pospeševalec teh sprememb«.
Kvote se poznajo v gospodarstvu in družbi
Državna svetnica in predsednica Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je s sodelujočimi delila svojo izkušnjo, ki jo je imela kot ženska v upravi največje slovenske gospodarske družbe in izrazila svojo zadržanost glede kvot na splošno. Če se izkaže, da so ovire za majhno udeležbo žensk na vodilnih položajih nevidne, torej da obstaja t.i. »stekleni strop«, potem pričakuje pozitivne posledice zakona, vendar meni, da so kljub kvotam ženske tiste, ki morajo prevzeti iniciativo.
Dr. Morten Huse iz BI Norveške poslovne šole je predstavil primer Norveške, ki je kot ena prvih držav uvedla 40-odstotne kvote v gospodarstvu že leta 2008. Opozoril je, da »zakon ne reši vseh aspektov neenakosti spolov« in da so to postopki, ki zahtevajo čas. Po njegovem mnenju je zato nujno, da se pričnemo s tovrstnimi izzivi ukvarjati čim prej. Posledice, ki jih lahko pričakujemo po uvedbi kvot pa se poznajo, ne samo pri ženskah, ampak predvsem v gospodarstvu in v družbi. Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager,je povedala, da »naša družbena infrastruktura izjemno podpira enakost spolov«, hkrati je tudi ponazorila, kako močno bi sprememba v sestavi bolj uravnoteženih vodstev pripomogla k povišanju BDP-ja. Sekcija managerk Združenja Manager je naklonjena zakonodaji o uravnoteženih vodstvih, saj postaja vse bolj janso,da "po naravni poti ne bomo kmalu prišli do želene spremembe", povzemajo Združenje Manager.
Primerno prehodno obdobje
Dr. Rado Bohinc, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in član projektne skupine EQPOWEREC, se je dotaknil nekaj ključnih vprašanj, ki se konkretno navezujejo na osnutek prihajajoče zakonodaje: ali so dovolj samo priporočila na to temo, oz. ali je potreben zakonski zapis, za kateri sektor naj bi veljala zakonodaja (samo za zasebni ali tudi javni), komu bo namenjena, kolikšen procentualni delež naj obsega ter kakšne vrste gospodarskih družb naj zajema. Vse to so vprašanja, okoli katerih se snovalci zakona (tudi on med njimi) usklajujejo in posvečajo s ciljem, da bi pripravili kar se da učinkovito zakonsko podlago za urejanje neenakosti spolov v gospodarstvu.
Cvetka Selšek, predsednica upravnega odbora SKB, je kot izkušena ženska, ki je del svoje kariere preživela v politiki in del v gospodarstvu, poudarila kako pomembno je pri grajenju kariere mreženje, posvečenost delu, konstantno izobraževanje, izpopolnjevanje znanja, prevzemanje stvari z nejasnim izidom in biti vedno na razpolago. Svojo podporo zakonodaji je izrazila s predlogom, da se pripravi primerno prehodno obdobje, saj bi lahko v nasprotnem primeru povzročila nasprotno od tega, kar je njen cilj. Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, je uvodni del zaključila s komentarjem, da je treba pri zakonodaji upoštevati tako nadzorne svete kot upravne odbore, določiti primerno prehodno obdobje in razmišljati ne samo o sankcijah, ampak tudi o spodbudah.
