Za prikrivanje dela na domu visoke kazni

V IBM Slovenija, ki je bilo prvo podjetje pri nas, ki je leta 2003 formaliziralo delo od doma, smo preverili, kako to poteka v praksi ter katerim zaposlenim in v katerih primerih ga omogočajo. Izkušnjo nam je zaupala tudi podjetnica Saša Mrak, ki je razpeta med tremi lokacijami.

Nevenka Oštarjaš, kadrovica v IBM

Delo od doma je eden od ukrepov v okviru polnega certifikata Družini prijazno podjetje, ki ga ima naše podjetje. Vpeljana imamo dva načina dela od doma. Prvi je delo od doma, ki ga ima zaposleni urejenega s pogodbo o zaposlitvi za delo od doma in v teh primerih le občasno prihaja na sedež podjetja.

Drugi način je možnost izrednega dela od doma, do katerega so upravičeni vsi zaposleni. To možnost uporabijo, ko obstaja poslovni razlog (konferenčni klici, priprava kompleksnih projektov, e-izobraževanja itd.) in ob predhodnem strinjanju nadrejenega.

Nevenka Oštarjaš Foto: osebni arhiv

Zaposleni, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo od doma, morajo ustrezati določenim pogojem. Najpomembnejša faktorja sta specifika delovnega mesta in osebna odgovornost zaposlenega. Pri slednjem govorimo o vrednotah posameznika in njegovi predanosti visoko produktivni organizacijski kulturi IBM.

Pomembno je, da zaposleni izkazuje doseganje in preseganje poslovnih ciljev; gre za zaposlenega, ki je osebno odgovoren in mu nadrejeni lahko zaupa, da bo delo dobro opravil ne glede na to, kje je. Prednosti se kažejo v prilagajanju specifikam delovnega mesta in globalizaciji poslovanja. Zaposleni se lažje prilagaja delu v različnih časovnih pasovih, opravlja konferenčne klice s tujino ali svojo regijsko ekipo, zaradi česar je bolj produktiven.

Naši zaposleni, ki ne stanujejo v Ljubljani, se z delom od doma izognejo prevozu na delo, lažje usklajujejo zasebno in poklicno življenje, kar dviguje tudi njihovo zadovoljstvo. Z delom od doma podjetje zmanjšuje tudi stroške. Korporacija IBM takšno delo spodbuja že več desetletij, je del korporativne strategije in prinaša številne pozitivne učinke našemu globalnemu poslovanju.

Saša Mrak, IZOR – Inštitut za organizacijske rešitve

Da lahko delaš na različnih lokacijah, ti mora najprej dopuščati narava dela. Zame je to ena ključnih prednosti. Drugi pogoj je, da si tak tip osebnosti. Šele ko sem se po desetih letih zaposlitve odločila za samostojno pot, sem ugotovila, kako zelo sem potrebovala ta občutek svobode.

Sem disciplinirana in organizirana oseba, ki ima rada stvari pod kontrolo, tako da si naredim okvirni načrt glede na projekte in roke, povezane z njimi. Takrat, ko ni nujno, da sem v Sloveniji in me stranka ali projekt ne potrebuje fizično v pisarni, si organiziram čas tako, da delam od drugod, pa naj bo to Gruzija ali ZDA. Včasih me ni teden dni, včasih tri tedne.

Saša Mrak Foto: osebni arhiv

Ko se projekt, na katerem delam, bliža vrhuncu in je potrebnega veliko sodelovanja, klicev, sestankov, ko je pomemben osebni kontakt in ne samo skype ali kaj podobnega, sem v Sloveniji. Pa tudi takrat kombiniram delo od doma z delom v pisarni. Še vedno velja, da posel delamo ljudje. Se pa tudi zavedam, da si lahko to privoščim tudi zato, ker še ni družinskih obveznosti. Ko bo prišlo do tega, vem, da bo treba tudi »letenje« naokrog malo umiriti.

Kaj pa zakonodaja?

Zakon o delovnih razmerjih to posebno in najbolj prožno obliko razlaga kot delo, ki ga nekdo opravlja na svojem domu oziroma v drugih prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj prostorov delodajalca. Vanj šteje tudi delo na daljavo, ki je vse pogostejše in ki ga delavci opravljajo z uporabo informacijske tehnologije. Pogosto doma delajo tudi računalničarji, različni svetovalci, novinarji, arhitekti, računovodje, prevajalci, organizatorji, varuške.

Za takšno delo se delodajalec in delojemalec dogovorita v pogodbi o zaposlitvi, v kateri tudi natančneje opredelita pravice, obveznosti, pogoje, ki so odvisni od narave domačega dela. Dogovorita se lahko bodisi za delo od doma za celoten delovnik bodisi samo za del delovnega časa; denimo, da je delavec nekaj dni na teden pri delodajalcu, preostale dni pa doma ali pa da je nekaj ur na dan pri delodajalcu, nekaj pa doma. Tudi nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek lahko uredita drugače, kot je sicer v navadi.

Če podjetje prenavlja poslovne prostore, od delavcev ne more zahtevati, da v tem času delajo doma. Lahko pa jim predlaga sklenitev pogodbe za opravljanje takšnega dela in če se strinjajo, ga opravljajo na domačem naslovu, dokler nimajo možnosti povratka na svoje običajno delovno mesto.

Varnost pri delu tudi doma

Delavec, ki dela od doma, je povsem izenačen z delavci, ki delajo pri delodajalcu: sodeluje tudi pri upravljanju ter vključevanju v sindikalne aktivnosti, dobi regres in gre na dopust. Izplačati mu morajo tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, denimo stroškov za energijo, vodo, internet, vzdrževanje opreme in strojev; o višini se zavežeta v pogodbi. Povrnjene dobi stroške za malico, ne pa tudi za prevoz, razen če ti stroški dejansko nastanejo.

Posebnost takšnega dela je, da je delodajalec odgovoren za varne pogoje na domu. Če jih ne zagotavlja in je delo na domu škodljivo za delavce ali za njihovo življenjsko in delovno okolje, mu inšpektor lahko prepove organiziranje tovrstnega dela.

Zato mora odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu pri zaposlovalcu najprej pogledati domače delovne prostore in podati oceno o varnosti. Zagrožena globa za zaposlovalca, ki ne zagotavlja varnih pogojev, je med 1500 in 4000 evrov, za tistega, ki o delu na domu pred njegovim začetkom ne obvesti inšpekcije, pa med 750 in 2000 evrov.