Tiskane izdaje
Vprašanje specifičnih znanj postaja vse bolj pereče. Ker je bilo ustrezno formalno izobraževanje okrnjeno ali celo ukinjeno, so v nevarnosti celotne panoge, zato marsikje uvajajo sistem mentorstva, v okviru katerega starejši delavci izobražujejo mlajše.
Podobno velja za tovarno Paloma. Izobraževanje za poklic papirništva in papirne tehnologije – ob matični šoli v Ljubljani je en oddelek deloval tudi v Sladkem Vrhu – je bil ukinjen že pred dvema desetletjema, zato je edini način, da se znanje prenaša iz generacije v generacijo, prav mentorstvo.
Z njim so v Palomi začeli pred dobrim letom, kar je bil tudi skrajni rok, saj se bo v prihodnjih letih kar tretjina zaposlenih upokojila, s tem pa bi bili za vedno izgubljeni izkušnje in znanje posameznikov, ki so v tej tovarni zaposleni že vse življenje.
Po besedah Suzane Kranjc, ki vodi projekt, je namreč povprečna starost zaposlenih v Palomi skoraj petdeset let, torej z izvedbo tega programa niso mogli več čakati, starejši člani kolektiva pa imajo edini v Sloveniji znanje za upravljanje papirnih strojev in ostale infrastrukture v papirni industriji. Zadeva je bila še toliko bolj nujna, ker v zadnjih letih naložb v novo tehnologijo ni bilo veliko, kar pomeni da proizvodnja še ni povsem avtomatizirana in so torej specifična znanja še kako pomembna.
Do znanja, ki ga ni v knjigah
Začeli so identificirati in izobraževati mentorje – sistem bodo uvedli na vseh področjih dela in vseh ravneh poslovanja. Odziv je bil po besedah Kranjčeve zelo dober, starejši delavci, ki za to ne dobijo nobenega dodatka k plači, mentorstvo dojemajo kot privilegij ter kot potrdilo o njihovem znanju in usposobljenosti.
Mentorja sta tudi Fredi Šrok in Jože Breg. Kot pravi Šrok, ki je zaposlen na področju logistike in nabave, ima za seboj že skoraj 30-letne delovne izkušnje. V preteklosti je že bil mentor dijakom in študentom različnih srednjih, višjih in visokih strokovnih šol, ki so v Palomi opravljali prakso, zato mu tovrstno prenašanje znanja mlajšim sodelavcem, ki ga ni mogoče najti v nobenih knjigah, ni tuje in ga opravlja z največjim zadovoljstvom.
»Nalogo mentorstva, ki mi je bila zaupana, sem sprejel kot odgovorno in pomembno. Pravilno in strokovno uvajanje delavcev v novo delovno okolje se mi zdi zelo pomembno. S svojim pristopom delavcem poskušam približati tudi naše vrednote, spoštovanje, odgovornost, zanesljivost in jim sporočam, da je za uspeh podjetja odgovoren vsak posameznik,« pa poudarja Breg.
V prihodnosti bo mentorstvo v Palomi po besedah Kranjčeve imelo številne pozitivne učinke. Ob upravljanju znanj mentorstvo izboljšuje produktivnost, ohranja intelektualni kapital v podjetju, vzdržuje motivacijo med zaposlenimi, izboljšuje komunikacijo, razumevanje in vzdušje v podjetju, omogoča hitrejše prilagajanje podjetja na spremembe in je nenazadnje tudi stroškovno učinkovito.
V Palomi so model mentorstva izvedli s pomočjo Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Oblikovali so pilotno skupino mentorjev z različnih področij dela, proizvodnje papirja, proizvodnje papirnih izdelkov, logistike in vzdrževanja.
