V začetku naslednjega meseca bo Tanja Malovrh, diplomantka podjetništva na ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki zdaj končuje še magisterski študij mednarodnega poslovanja, začela enoletno pripravništvo v marketingu podjetja Atlantic Grupa v Sloveniji.
Med 11 mladimi brezposelnimi, ki so se uvrstili v zadnji krog sicer že 18. Zaposlitvenega izziva, ki ga je zavod za zaposlovanje tokrat organiziral s tem živilskim podjetjem, je najuspešneje rešila nalogo - kako bi uvedla enega izmed produktov podjetja na sosednji trg.
Kot je na zaključnem dogodku izbora povedal Bogdan Slovnik, direktor podjetja Atlantic Trade, ki je član skupine Atlantic Grupa, je bila izbira zmagovalca zahtevna naloga. »Vse kandidate smo še kako opazili, imamo jih v svojih evidencah, zagotovo pa lahko računajo na naše priporočilo,« je povedal Slavnik in dodal, kako pomembno je, da so ekipe v podjetjih tudi starostno heterogene.
»Mladostna zagnanost in izkušnje starejših - to je zmagovalna kombinacija. Nove ideje in svež pogled prispevajo k hitrejšem razvoju,« je še zatrdil.
Prav tega se po besedah Damjane Košir, generalne direktorice Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podjetja premalo zavedajo. »V podjetjih morajo pogledati, kje lahko dajo prostor mladim,« je predlagala in napovedala novo shemo jamstev z mlade.
Med brezposelnimi je kopica odličnih kadrov
Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Mavricija Batič je povedala, da je Zaposlitveni izziv eden od načinov povezovanja iskalcev dela z delodajalci, ta pristop pa se je izkazal kot zelo dober. »Tudi zato, ker potrjuje, da je med tistimi, ki iščejo zaposlitev, veliko zelo motiviranih, dobro izobraženih, z veliko kompetencami. In to niso samo mladi, najdemo jih v vseh skupinah. Z izvajanjem tega projekta smo v javnosti vsaj malo uspeli spremeniti mnenje o tem, kaj pomeni biti na zavodu, da to ni nekaj slabega in da se vsak izmed nas lahko znajde v tem položaju,« je dejala Batičeva in pristavila, da so podjetja v okviru projekta Zaposlitveni izziv zaposlila več mladih kot so na začetku predvidela, ker se zaradi kakovosti kandidatov včasih enostavno niso mogla odločiti za enega.
»Koliko časa bo nekdo iskal delo, je veliko odvisno od iskalca, od njegove pripravljenosti, motiviranosti. Delodajalci vedno poudarjajo, da pričakujejo motivirane kandidate, ki so se pripravljeni stalno učiti. Je pa veliko odvisno tudi od možnosti na trgu. Dejstvo je, da za družboslovne poklice, zlasti visoko izobražene, v zadnjih letih ni bilo prav veliko priložnosti.
Letos je stanje nekoliko drugačno, saj so v javnem sektorju končno prenehali z zniževanjem zaposlenosti. Zdaj lahko vsaj nadomeščajo sodelavce, ki odhajajo. Priložnosti bo več, zelo pomemben pa je pristop, da si pripravljen sprejeti izziv,« poudarja Batičeva.
Svetovalci na zavodu lahko kandidatom dajejo informacije, jim strokovno pomagajo, ostalo pa je odvisno od njih. Njihova dolžnost je, da se poučijo o podjetju in na podlagi tega potem tudi lažje predstavijo svoje prednosti.
»Vedeti moraš, kaj hočeš«
To je v procesu šestmesečnega iskanja dela, ko je poslala več kot sto prošenj za delo, spoznala tudi bodoča praktikantka v Atlantic Grupi Tanja Malovrh, ki se je na povabilo v Zaposlitveni izziv odzvala, ker je hotela delati v podjetju, ki deluje na mednarodnem trgu.
»Najprej se moraš privaditi, da si na zavodu in da si moraš začeti iskati delo. To pomeni, da imaš polovični delovni čas, ko zjutraj in zvečer vsak dan pogledaš vse zaposlitvene portale, pošlješ čim več prošenj,« je povedla Tanja, kako se je prvič soočila s tem, da je brezposelna, pred tem je namreč vedno delala na različnih projektih, kot študentka ....
»Na začetku nisem bila toliko angažirana, da bi pošiljala res aktivno in zavzeto in nikakor nisem dobila priložnosti niti za razgovor. Sčasoma pa stvari naštudiraš. Ugotoviš, kaj pri delodajalcu šteje, kako te opazi. Če je tvoja vloga samo malo drugačna od ostalih 200, ki jih ima na mizi, jo bo gotovo pogledal. V zadnjem času sem bila povabljena na kar nekaj razgovorov in to mi je dalo upanje, da mogoče ni vse zgubljeno,« je opisala Tanja in dodala, da je v tem procesu tudi spoznala samo sebe.
»Ko pregleduješ zaposlitvene oglase, se ustvari neka slika, kdo si, kaj hočeš delati. Marsikdo ima težavo že s tem, da ne ve, kaj hoče. Na tej poti se veliko naučiš in treba je vztrajati na njej,« pravi Tanja in dodaja, da se je v iskanju dela postopoma osredotočala na objavljena prosta delovna mesta, ki so bila primerna zanjo in se potrudila pri pisanju prošnje. Prilagajala je življenjepis, tudi spremno pismo, da sta bila primerna delovnemu mestu, na katerega se je prijavljala.
»Delodajalci te ne poznajo, zato moraš nekaj narediti, da te opazijo. In sem se odločila za kreativne prijave, opustila sem tipizirani europass CV. Izkazalo se je, da sem ravnala prav. Samo malenkost je treba, da tvoj življenjepis izstopa in dobiš povabilo na razgovor,« je vlila optimizem Tanja Malovrh.