Tiskane izdaje
»Med doktorskim študijem na ljubljanski pravni fakulteti sem dobila ponudbo za delo v tujini,« pravi Mariborčanka Maja Brkan, ki že štiri leta poučuje evropsko pravo, temeljne pravice in nove tehnologije na pravni fakulteti v Maastrichtu na Nizozemskem.
»Med gospodarsko krizo so povsod krčili delovna mesta, tudi na fakultetah. Zato je bilo pri nas težko dobiti mesto, se mi je pa priložnost ponudila na Sodišču Evropske unije,« pravi Brkanova, ki je magistrski študij končala na univerzi New York.
Nato je leto dni preživela v prevajalskem oddelku Sodišča EU v Luksemburgu, po končanem doktoratu pa je tam delala kot pravna svetovalka v kabinetu generalne pravobranilke Verice Trstenjak in nato sodnika Marka Ilešiča.
»To je zelo prestižna služba in na Sodišče EU bi se še rada vrnila. A po šestih letih dela tam je bil čas, da uresničim željo po akademski karieri,« pravi in pojasnjuje, da je v Maastrichtu drugače kot v Luksemburgu, kjer je delala s Slovenci.
»V Maastrichtu Slovencev skorajda ni. Pozitivno pa je, da imam slovenskega kolega, ki prav tako dela na fakulteti,« opisuje družabno življenje v tujini. Srečanja s Slovenci so večinoma omejena na dogodke, ki jih organizira naša ambasada v Haagu ali Bruslju.
Maja Brkan: Stik z domovino ohranjam z gostujočimi predavanji in udeležbo na konferencah. Foto: osebni arhiv
»Izjema je bila tekma evropskega prvenstva v košarki, ob gledanju katere sem imela priložnost v Maastrichtu spoznati nekaj sorojakov,« navdušeno pove. »Je pa na tamkajšnji univerzi kar nekaj slovenskih študentov, ne le na pravu, ampak tudi medicini,« doda.
Brkanova, čeprav je obiskovala prestižno ameriško univerzo, ni hotela ostati v New Yorku. »Eno leto sem tam izjemno uživala, strokovno in osebno. Mesto živi, ampak vse ostalo – dolžina dopusta, zdravstveno zavarovanje, delovni pogoji, … – mi ni dišalo,« se spominja. Ko so ji ponudili službo v Maastrichtu, pa je rekla: »Prav. Ampak to je najbolj severno, kamor grem.«
Sodelovanje s slovenskimi kolegi prežene domotožje
In če bi ji ponudili službo v Sloveniji? »Vsekakor bi razmislila o vrnitvi. Vse je odvisno od priložnosti. V tujini človek domovino vedno pogreša,« odvrne. Ji pa sodelovanje s slovenskimi kolegi malce prežene občasno domotožje.
»Stik z domovino ohranjam z gostujočimi predavanji in udeležbo na konferencah. Prav pred nekaj tedni sem predavala slovenskim sodnikom o sodbah Sodišča EU s področja gospodarskega prava. Pa tudi s kolegi z ljubljanske in mariborske pravne fakultete smo v zelo dobrih odnosih in sodelujemo tako v projektih kot tudi objavah. Veseli me, da so slovenski akademiki odprti za sodelovanje s tujino,« pravi Brkanova.
