Tiskane izdaje
V bližnji prihodnosti bodo skoraj vsa delovna mesta zahtevala določeno stopnjo digitalnih veščin, evropski digitalni trg bo k skupnemu gospodarstvu prispeval 415 milijard evrov na leto, ocenjujejo v evropski komisiji, ki so včeraj skupaj z državami članicami, podjetji, socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in izvajalci izobraževanja zagnali koalicijo za digitalna znanja in delovna mesta, in poudarjajo pomen teh veščin za inovacije, rast, konkurenčnost in zaposlitve.
Program naj bi do leta 2020 omogočil usposabljanje milijona mladih brezposelnih za prosta digitalna delovna mesta z delovnimi praksami, pripravništvi in vajeništvi ter kratkoročnimi programi usposabljanja; podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju delovne sile, zlasti otipljive ukrepe v podporo malim in srednjim podjetjem, ki se srečujejo s posebnimi izzivi pri privabljanju in zadrževanju nadarjenih digitalnih strokovnjakov ter preusposabljanju svojih delavcev; posodobitev izobraževanja in usposabljanja, da bodo vsi učenci in učitelji dobili možnost za uporabo digitalnih orodij in gradiva pri učenju in poučevanju ter razvoj in nadgradnjo svojih digitalnih znanj; preusmeritev in izrabo razpoložljivih sredstev v podporo digitalnim znanjem ter ozaveščanje o pomenu digitalnih znanj za zaposljivost, konkurenčnost in udeležbo v družbi.
V treh letih na stotisoče prostih delovnih mest v IKT
V EU po zadnjih podatkih izpred dveh let 40 odstotkov prebivalstva sploh nima znanja s tega področja ali pa je zelo šibko, v Sloveniji je ta delež še nekaj odstotkov višji. Podatki za zaposlene niso nič bolj spodbudni. Pri nas se skoraj vsak tretji delavec ne more pohvaliti z zadostnim digitalnim znanjem, v EU je delež digitalno slabo ali nepismenih nekaj manjši, a več kot 30-odstoten. Do leta 2020 bo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) zazevala ogromna kadrovska luknja, nezasedenih bo predvidoma kar 756.000 delovnih mest v panogi, že zdaj 39 odstotkov podjetij poroča, da ne najde ustreznih kandidatov.
Analize, dostopne na portalih EU za Slovenijo pokažejo, da se bodo nesorazmerja na trgu dela vsaj v naslednjih treh ali štirih letih nadaljevala. Ugotovitve so že dobro znane: v vrsti družboslovnih poklicev je kadrov preveč, prav tako so presežki za manj zahtevna delovna mesta, na drugi strani pa izpostavljajo primanjkljaj strokovnjakov IKT, v zdravstvu in inženirski stroki. Lani je bilo v IKT zaposlenih več kot 41.000 ljudi, deset let prej pa 29.000.
Glede na včeraj objavljene podatke slovenskega statističnega urada za leto 2016 ima 44 odstotkov podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi pri nas nizek, še 37 odstotkov pa zelo nizek digitalni indeks, ki prikazuje intenzivnost uporabe IKT v podjetjih. Uporaba je najintenzivnejša v storitvenih in proizvodnih dejavnostih, strokovnjake s tega področja zaposluje vsako peto podjetje, v polovici so lani sodelovali z zunanjimi strokovnjaki. Dostop do spleta ima 99 odstotkov podjetij, računalnike pri delu uporablja 55 odstotkov zaposlenih, polovica je povezanih s spletom. V 42 odstotkih podjetij več kot polovica zaposlenih uporablja računalnike, povezane s spletom.
Digitalne veščine so že samoumevne
Direktorica Območne gospodarske zbornice Zasavje Staša Baloh Plahutnik, ki je sodelovala v pilotnem projektu razvoja karierne platforme za zaposlene (KPZ) – ta podjetjem pomaga pri usposabljanjih in prepoznavi potrebnih kompetenc – je izpostavila prav pomen digitalnih veščin.
»Na tem področju se pričakuje največ novih kompetenc, ki se bodo šele definirale. Ne glede na to pa se je pri projektu KPZ izkazalo, da vse več kompetenc na področju digitalizacije in trajnostnega razvoja, ki so bile v preteklosti uvrščene med specifične, strokovne kompetence, prehaja med splošne. Za vsakega zaposlenega je pomembno, da je vključen v razvojne procese, da jih razume in je motiviran za spremembe. Smo verjetno pred največjim prelomom glede spremembe delovnih mest: če bodo zaposleni želeli obdržati delo, bodo morali razviti ustrezne kompetence. Govorimo o vseh delovnih mestih, od proizvodnega delavca do specializiranih profilov, tudi vodstva. Zaradi teh sprememb bo treba hitreje uvajati tudi nove modele vodenja in upravljanja podjetij.
Skozi razvoj in testiranje KPZ se je izkazalo, da vse več kompetenc postaja splošnih, da so za učinkovitejše prilagajanje novim razmeram v prihodnje zelo pomembne kompetence, kot so inovativnost in ustvarjalnost, usmerjenost k stranki, trdoživost, proaktivnost, zaznavanje trendov v okolju, mentoriranje, samostojnost, znanja o razvoju tehnologij in materialov, obvladovanje kakovosti, aktivno vseživljenjsko učenje, vizionarstvo, razmišljanje zunaj okvirov, obvladovanje in vodenje sprememb, prenašanje znanja, upravljanje časa, večopravilnost (predvsem za enostavnejša dela), kritično razmišljanje, delovanje v timih,« je naštela Baloh Plahutnikova.
Ocenjuje, da se velika podjetja, posebej izvozno usmerjena in razvojno intenzivna, čedalje bolj zavedajo pomena razvoja kompetenc zaposlenih za doseganje konkurenčnosti – v prejšnji finančni perspektivi je bilo v okviru delovanja kompetenčnih centrov in vseživljenjskega učenja podprtih več kot 27.000 usposabljanj zaposlenih. Nekoliko drugačna pa je slika pri malih in srednjih podjetjih, kjer je kadrovska funkcija v domeni podjetnika, ki lahko manj časa nameni strateškemu načrtovanju in usposabljanju kadrov.
»Zato je zelo pomembno, da je dala država z javnima razpisoma za upravljanje strateških inovacijskih partnerstev in kompetenčnih centrov pogoj, da v partnerstvih sodelujejo tudi mala in srednja podjetja. Tako bodo morala zagotavljati tudi enake standarde kakovosti, torej bodo na svojih področjih morali imeti zaposleni tudi v malih podjetjih enake kompetence kot v velikih,« je poudarila Staša Baloh Plahutnik.
