Življenjepis - prodajno besedilo, s katerim delodajalcu ponujate rešitev

Ne glejte, ali je oglas za delo, ki bi ga lahko opravljali, ampak, ali je na voljo delo, ki ustreza vašim zahtevam.

Objavljeno
21. julij 2016 12.22
Posodobljeno
22. julij 2016 08.00
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Vsakomur, ki išče zaposlitev, vrata do pogovora zanjo odpirata življenjepis in spremno pismo. Čas, ki ga ima vsak tak dokument, da kadrovika navduši ali ne, se meri v sekundah. Če ga, vas povabijo na pogovor, sicer se znajde v smeteh, zato se je zanj treba še posebej potruditi.

Mnogi kadroviki opažajo, da iskalci zaposlitve niso dovolj vešči pisanja obeh in hkrati delajo nedopustne napake. Denimo, en in isti življenjepis in spremno pismo pošiljajo različnim delodajalcem, namesto da bi ga prilagodili za vsakega posebej. Velikokrat vzamejo za predlogo prijateljevega in vanj vstavijo svoje podatke, niso pa pozorni na spol, sklon, število. Takšne zapise kadroviki hitro odložijo.

Izziv pomembnejši od denarja

Da bi bila vaša prijava za delo uspešna, je treba slediti nekaterim ključnim korakom. Na spletni strani MojeDelo.com, največjem zaposlitvenem portalu, kjer objavljajo prosta delovna mesta in tudi karierne nasvete, pravijo, da je prvo pravilo uspešne prijave to, da najdete delo, ki vas zanima in imate zanj potrebne kompetence.

Pozorno je treba prebrati razpis in si poskušati predstavljati, kaj točno išče delodajalec, nato moramo pri sebi premisliti, ali smo kos razpisanim zahtevam in sli nam izbrano delo sploh pomeni izziv. Veliko bolj uspešne so namreč tiste prijave, ki jih kandidati pošljejo zaradi izzivov, in ne zaradi plače ali osebne stiske zaradi brezposelnosti.

Vsebujejo naj vse zahtevane elemente: zaposlitvene cilje, osebne in kontaktne podatke (ne škodi, če priložite fotografijo, saj si vas kadroviki tako bolj zapomnijo), izobrazbo, znanja in delovne izkušnje. V kategoriji izobrazba naštejte vse pridobljene formalne izobrazbe, ki naj vključujejo začetek in zaključek izobraževanja (če še traja, napišite, kdaj načrtujete njegov konec), institucijo in pridobljeni naziv ter morebitne dosežke med študijem. Vključite lahko še naslov diplomske ali magistrske naloge oziroma specializacijo.

Pri neformalni izobrazbi pa pridobljene certifikate, licence in ostala izobraževanja. Med svoje izkušnje zapišemo opravljene tečaje ali seminarje, znanje tujih jezikov (ter stopnjo znanja), računalniških programov. Naštejte še, kje ste delali do zdaj, koliko časa in na katerem področju; kakšne so bile vaše naloge in kaj ste dosegli v tem času.

Kandidati se morajo nujno predstaviti kot reševalci kadrovikovega problema – torej rešitev za prosto delovno mesto, pojasnjujejo na portalu Moje delo.

Prav tako je pomembno, da iz oglasa izluščimo vse bistvene zahteve delovnega mesta in upoštevamo navodila za prijavo. Če mora biti prijava tudi v angleškem jeziku, to storimo. Ker nekateri tega niso vešči, najamejo prevajalca.

Življenjepis za plačilo ni najboljša rešitev

V DeLingui, podjetju, ki se ukvarja z izobraževanjem in prevajanjem, ponujajo izdelavo prošnje in življenjepisa v slovenščini in tudi v nemščini. Cena za prvo stran stane 25 evrov, za vsako naslednjo 20 evrov.

Poleg tega jim morajo iskalci zaposlitve posredovati podatke, potrebne za pisanje, saj je kakovost zapisanega odvisna prav od teh podatkov – osebnih in kontaktnih informacij, pridobljenih delovnih izkušenj, formalne izobrazbe in ostalih znanj, nagrad, priznanj in članstev, ter kratkega opisa sebe in svojih hobijev.

Vendar strokovnjaki iz portala Moje delo razlagajo, da je ključno, da iskalec zaposlitve prijavo napiše sam in naj nikakor ne uporablja šablon, ki jih najdemo na spletu. Upošteva lahko zgolj smernice, ki jih najde tam. »Če kandidat napiše življenjepis sam, bo skozi celoten postopek selekcije konsistenten. Njegova prijava se bo skladala z osebnostjo.

Poznamo tudi primere, ko so kandidatu življenjepis napisali strokovnjaki, ki so ga pripeljali do pogovora, na pogovoru pa se je izkazalo, da je kandidat povsem drugačen, kot je bilo poudarjeno v življenjepisu,« opisuje Aleš Kavčič iz portala Moje delo. Ko enkrat prijavo končamo, nam mora biti všeč.

Kako izstopati

V morju prijav na delo, s katerimi so kadroviki zasuti – na eno prosto delovno mesto dobijo tudi po 300 prijav – je težko pritegniti njihovo pozornost. Navdušimo jih lahko že s tem, da poznamo svojo vrednost, ki jo bomo prinesli podjetju. To sicer lažje pokažemo kasneje, na zaposlitvenem pogovoru z odgovorom na vprašanje »zakaj naj zaposlimo vas« in »kakšno vrednost boste prinesli podjetju«.

Tako kot v življenjepisu in v spremnem pismu tudi na pogovoru ne smemo »blefirati«. Treba je priznati svoje šibke lastnosti; ne smemo se predstavljati kot vsemogočni, ampak je bolje, da izkažemo svojo pripravljenost za učenje, svetujejo na portalu Moje delo. Delodajalca lahko navdušimo tudi s svojimi preteklimi izkušnjami, vendar to ni pravilo.

Težava mladih je pogosto prevelika ambicioznost

Pri pisanju življenjepisa in spremnega pisma se pogosto zatakne že pri iskanju primernih oglasov. Mnogi kandidati iščejo po načelu, katero od objavljenih prostih del bi lahko opravljali, kar je napačno. Prednost morajo vedno imeti njihovi cilji oziroma vizija, iskanje pa naj poteka ravno obratno, torej, ali je kakšno delo, ki ustreza njihovim zahtevam.

Posebej mladi imajo težave s previsoko zastavljenimi cilji, saj se ne zavedajo, da je treba do vsakega cilja prehoditi določeno pot, na kateri si naberemo izkušnje. Bližnjic tu ni.

Kontraproduktivno je tudi prijavljanje na zelo veliko razpisov. To ne prinese želenega učinka. Bolj uspešni smo, »če se prijavimo na manj razpisov, vendar smo za dela stoodstotno prepričani, da jih želimo opravljati daljše obdobje«, svetujejo.

Kadroviki to kasneje testirajo na pogovoru z vprašanjem, kje se vidite čez nekaj let, saj s tem ugotavljajo, ali bodo stroški kadrovanja dolgoročno povrnjeni z zaposlitvijo. Še bolj pomembno je, da mora biti življenjepis prilagojen vsakemu posameznemu delovnemu mestu, na katerega se prijavljamo. Ena najpogostejših napak je prav ta, da se kandidati ne pozanimajo o podjetju, kamor se prijavljajo za delo, zato niti ne vedo, ali bi tam sploh radi delali.

Učenja pisanja v šolskem sistemu ni


Na MojeDelo.com pravijo, da izobraževalni sistem kompetenc iskanja zaposlitve – pisanja življenjepisa in spremnega pisma – ne ponuja. Zato iskalci čutijo stisko, ker ne vedo, kam naj se sploh obrnejo in kako naj se lotijo iskanja dela.

»Pisanja življenjepisa so nas učili pri slovenskem jeziku kot neumetnostno besedilo. Danes pa življenjepis pri iskanju zaposlitve predstavlja prodajno pismo,« so jasni.