Žrtveno jagnje in strelovod za vse težave v oddelku

V vodstvu podjetja je pogosto težko najti razumevajočo osebo, žrtve se umikajo na bolniško.

Tue, 16.02.2016, 08:00
»Zlorabe so verjetnejše v organizacijah, kjer se ubadajo z upadanjem uspešnosti oziroma so bolj birokratizirane, kot je državna uprava.«

V ZDA deluje inštitut za ustrahovanje na delovnem mestu (WBI), ki se načrtno ukvarja s takšnimi zlorabami. Med izpostavljenimi temami na njihovi spletni strani je zgodba Rebecce Hernandez, žrtve takšnega nadlegovanja, ki je vložila tožbo proti delodajalcu in po dolgem postopku zmagala. A na koncu dejala, da ne ve, če bi še enkrat ponovila vso kalvarijo.

Vsak deseti ameriški delavec trdi, da je izpostavljen agresiji in čustvenim zlorabam na delovnem mestu. Četrtina je imela podobne izkušnje v preteklosti, dobra desetina je bila priča takšnemu ravnanju. V ZDA sicer zanj redko uporabljajo izraz mobing, kot ga poznamo v Evropi, pogostejši je ustrahovanje.

Po besedah Pamele Lutgin-Sandvik z Univerze Severne Dakote, ki proučuje čustvene vidike delovnega mesta, že pomanjkanje enotnega izrazoslovja kaže, da se mobing šele vzpostavlja kot resen družbeni problem. Žrtve imajo še težave pri jasnem poimenovanju svoje izkušnje zlorab in zaradi tega težave pri iskanju pravice v boju proti nasilnežem.

Uživajo pri razkazovanju moči

Raziskovalci se že dolgo ukvarjajo s takšnimi pojavi med otroci v šoli in na igriščih, šele zadnja leta pa pozornost usmerjajo na delovna mesta in proučujejo dinamiko takšnih skupin in organizacij. Za nasilneže na igriščih velja, da iščejo šibke žrtve, nasilni šefi pa izbirajo tako šibke kot trdnejše podrejene, pri čemer se pri slednjih pogosto poskušajo otresti nekoga, ki ogroža njihov položaj.

Ali pa iščejo žrtveno jagnje, ki včasih postane strelovod za celotni oddelek. Po besedah Harveyja Hornsteina, avtorja knjige Surovi šefi in njihov plen (Brutal Bosses and Their Prey), je najpogostejši vzrok užitek pri razkazovanju moči, »gre za šibek sadizem, ki se začne pri eni osebi in pogosto preskoči na drugo«.

Pri zlorabah na delovnem mestu niso vedno jasno razvidni znaki nasilnega obnašanja, kot sta vpitje ali glasne grožnje, nič manj stresno ni ignoriranje, omalovaževanje in izključevanje tarče iz pogovorov ali sestankov. Po raziskavah WBI je več nasilnežev moških, žrtve so pogosteje ženske, pri čemer se nasilne ženske raje lotevajo istega spola, moški pa obeh približno enako.

Beležite dogodke

Avtorja knjige Premagati mobing (Overcoming Mobbing) Maureen Duffy in Len Sperry svetujeta, da je treba od prvega suma takšnega vedenja vse natančno beležiti, saj so to lahko dokazi v kasnejših sodnih postopkih. Naslednji korak je odmik od razmer, pri čemer je pogosto v vodstvu organizacij težko najti razumevajočo osebo, saj nasilneži ponavadi poskrbijo, da svojo žrtev očrnijo pri nadrejenih. Po njunih besedah pogosto ne ostane drugega kot bolniški dopust zaradi stresa. In iskanje dobrega odvetnika, ki bo sprožil sodni postopek.

»V tem primeru morate biti resnično prepričani v ta korak. In imeti trdno podporo družine. Ta ne trpi samo, ko ste žrtev nasilja, trpela bo v času preiskave in v času sodnih postopkov. To je težka odločitev, ki vam bo vzela leta življenja,« opozarja Hernandezova, ki se je v ZDA leta borila za svoje pravice.

Prijavi sovražni govor