Lidija Pavlovčič
Avgustovske skupščine delničarjev so ta teden dosegle vrhunec s tremi – z Mercatorjevo v torek ter skupščinama Pivovarne Laško in Istrabenza v četrtek. Za vse tri se je od objave napovedanih sej stopnjevalo pričakovanje o razburljivih zapletih pri uveljavljanju pravic velikih delničarjev, ki so po zaslugi protitajkunskega političnega marketinga na vrhu lestvice problematičnih novih podjetniških bogatašev.
Za dodatno pregrevanje ozračja je tik pred zdajci poskrbel še Istrabenz s prestavljanjem 17-odstotnega lastniškega deleža Istrabenza od Igorja Bavčarja k prijatelju Matjažu Gantarju. Zadeva sicer vzbuja sume, da je bila akrobacija časovno in taktično dobro premišljena in morda celo preigrana z najbolj vplivnimi v državi. Urad za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev sta namreč še nekaj dni prej namigovala, da glasovalnih pravic ne bo, potem pa so odkrili uporaben člen v zakonu o prevzemih, ki omogoča uporabo glasovalnih pravic v takšnih okoliščinah in lajša težave prijatelju v stiski.
Za uveljavitev svojih glasovalnih pravic niso bili prikrajšani niti delničarji Pivovarne Laško niti Istrabenza. Edino pri Mercatorju je peterica "problematičnih" – Infond Holding, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Istrabenz – ostala brez glasovalnih pravic, sicer pa zanje niso niti zaprosili. Želeni cilj, bogate dividende, je bil namreč brez njihovih glasov potrjen.
Prav pri denarju oziroma pri dividendah, kot kaže, delničarji najdejo skupni jezik hitreje kakor pri soglasju za nove nadzornike. Ti niso dobili podpore niti na skupščini Mercatorja niti Istrabenza. Da je tudi "državni" Petrol dovzeten za denarne viže, se je pokazalo v njegovem predlogu o petkrat višjih dividendah od prvotno predlaganih za to, da bo ob zadnjem premetavanju lastništva vljudno zadržan.
Vse tri skupščine, najbolj pa verjetno Pivovarne Laško, so, kot rečeno, obetale velike "spektakle", potem pa se ni zgodilo nič posebnega, niti napovedi velikih izpodbojnih tožb ne. Še na sredini skupščini MIP, sicer manjše družbe od omenjenih treh, je bilo čutiti več delničarskega adrenalina, zato je bil tudi izplen s kopico napovedanih izpodbojnih tožb bolj vznemirljiv.