Kitajski turisti na poti obiščejo več destinacij

Ljubljana − V mednarodnem turizmu je Kitajska že od leta 2012 največja potrošnica. Lani je več kot sto milijonov kitajskih turistov v tujini potrošilo 136 milijard evrov, 21 milijard evrov ali 28 odstotkov več kot leta 2013. To je bilo že osmo zaporedno leto, ko se je potrošnja kitajskih turistov v tujini na letni ravni povečala za več kot petino in lani dosegla 13 odstotkov od skupnih 1825 milijard evrov iztržka v svetovnem mednarodnem turizmu.

Visoki predstavnik kitajske nacionalne turistične administracije (CNTA) Wei Hongtao je ob nedavnem obisku v Sloveniji pojasnil, da kljub upočasnjeni kitajski gospodarski rasti in devalvaciji domačega juana upada pri turističnih tokovih še niso zaznali; nasprotno, potovalo naj bi jih še več, obiskati pa bodo hoteli različne turistične destinacije.

Kot zadnje je Kitajska prehitela Združene države; turisti iz ZDA so bili lani z 91 milijardami evrov na drugem mestu med potrošniki v mednarodnem turizmu. Nemčijo, ki je bila s 76 milijardami evrov lani na tretjem mestu − ta rezultat je bil podoben kot v predkriznih letih, ko je leta 2008 Nemčija s podobno potrošnjo kot lani dohitela na prvem mestu ZDA −, je Kitajska prehitela leta 2011. Po potrošnji v mednarodnem turizmu so Rusi predlanskim po kitajski podobni rasti dohiteli turiste iz Združenega kraljestva, lani pa je sledil padec. Leto 2014: Združeno kraljestvo (48 milijard evrov), Rusija (41), Francija (40), Kanada (27), Italija (23), Avstralija (21) in Brazilija (20 milijard evrov v mednarodnem turizmu).

Sodelovanje šestnajsterice vzhodno- in srednjeevropskih držav ter Kitajske, ki so se pred kratkim sestali na Bledu, ima po besedah slovenskega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška za Slovenijo zlasti dva cilja: promocijo slovenskega turizma na Kitajskem, kar je znotraj skupine držav bolj racionalno, po drugi strani pa šestnajsterica lahko ponudi kitajskim turistom veliko več kot posamezne majhne države. V Sloveniji naj bi se tako kitajski turisti ustavili na svojem krožnem potovanju.

Adam Ruszinko z madžarskega gospodarskega ministrstva ugotavlja, da brez makroregionalnega povezovanja ni mogoče pritegniti turistov iz oddaljenih trgov. Kitajski turisti na enem potovanju obiščejo večinoma štiri ali pet destinacij oziroma držav v Evropi. Srednja in vzhodna Evropa pa je dovolj pisana in pestra. Seveda samo prizadevanje državnih administracij ne bo dovolj: svoje mora pri povezovanju dodati tudi poslovni sektor.

Med dobrim milijonom tujih turistov (in skupaj 1,58 milijona vseh), ki so v letošnjem prvem polletju prišli v Slovenijo, je bilo natančno 14.397 turistov iz LR Kitajske (1,4 odstotka vseh tujih turistov), 68 odstotkov več kot lani. Prespali so pri nas 20.572-krat (0,8 odstotka vseh turističnih prenočitev tujcev, 60-odstotno povečanje), povprečno torej 1,4-krat. Vseh turističnih prenočitev je bilo dobre štiri milijone, skoraj sedem odstotkov več kot lani, prenočitev tujih turistov je bilo 2,4 milijona, 7,7 odstotka več kot lani.

Kar 54 odstotkov turistov potuje z letali; Kitajci pa pridejo v Evropo vsi z letali. V šestnajsterico srednje- in vzhodnoevropskih držav sta bili doslej odprti dve povezavi, v Varšavo in Budimpešto, še ta mesec se odpira še tretja v Prago. Minister Počivalšek napoveduje sodelovanje pri pripravi teh krožnih potovanj z obema bližnjima letališčema − s Prago in Budimpešto.

Adria Airways leti iz Ljubljane v Prago in Varšavo, tja bo prihodnjo pomlad letel tudi poljski Lot. Za povprečni enoinpoldnevni postanek Kitajcev v Sloveniji so primerna tudi druga izhodišča: Dunaj, Benetke, tudi Dubrovnik.