Kot je pokazal popis nepremičnin, je v državi približno 6,5 milijona nepremičnin, od tega 550.000 hiš in 300.000 stanovanj. Vsi lastniki in solastniki - približno 1,2 milijona -, bodo konec aprila ali v začetku maja od Geodetske uprave Slovenije po pošti prejeli obvestilo, katere nepremičnine so v njihovi lasti, kateri podatki se vodijo v javnih evidencah in kolikšna bo ocenjena vrednost njihovih nepremičnin na 1. januarja 2010. Kot pravi Dušan Mitrovič, direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri geodetski upravi, bodo nekateri lastniki z obvestili zadovoljni, drugi precej manj.
»Ravno zdaj obdelujemo transakcijske cene zadnjega kvartala 2009, na podlagi katerih bomo vse nepremičnine dokončno ocenili,« je dejal Mitrovič. Vsi lastniki in solastniki bodo lahko v 45 dneh po prejemu obvestila podali pripombo na točnost podatkov in ocenjeno vrednost, v geodetski upravi bodo te pripombe obdelali in na podlagi tega predvidevajo, da bodo septembra na spletu javno dostopni vsi podatki o nepremičninah, vključno z njihovo vrednostjo. Tako bo lahko vsakdo, ki ga bo denimo zanimal nakup neke nepremičnine, na spletu preveril, koliko je približno vredna. Če bo to hiša, bo zadostovalo že, če bo v vprašalnik vnesel naslov, pri stanovanju pa bo treba poznati tudi identifikacijsko številko.
Tudi pri obveščanju lastnikov o ocenjeni vrednosti njihovih stanovanj se utegne sprva pojaviti kar nekaj napak, na kar se bodo lastniki gotovo odzvali. Med popisovalci, ki so sodelovali v projektu, so bili tudi študentje, in ti so v obrazce pogosto vpisovali tisto, kar so jim lastniki povedali. Ti so lahko, denimo, zaradi strahu pred morebitnim visokim davkom navedli tudi manjšo kvadraturo hiše, kar pa jim lahko prinese kar nekaj težav, ko jo bodo želeli prodati. »Vprašanje je, ali bodo lastniki, ki bodo prejeli podatke, dovolj motivirani, da jih bodo potem pri nas tudi popravili. Če so namreč prijavili manj kvadratnih metrov ali še kaj drugega neustreznega, bo to vplivalo na vrednost, ki bo javno dostopna na spletu, s tem pa si lahko nakopljejo kar nekaj težav pri morebitni prodaji. Lastnik v tem primeru ne bo mogel preprosto reči, da je hiša v resnici večja, kot je prijavil davkariji, in zato tudi primerno dražja. Kupec, ki bo zasledil neusklajenost med ovrednotenjem na spletu in stanjem v realnosti, bo gotovo od prodajalca pričakoval, da uredi evidence, preden se bo odločil za nakup,« opozarja Mitrovič. Kakor pravi, bo geodetska uprava pozneje tudi sama s posnetki iz zraka in drugimi metodami preverjala, ali so podatki v evidenci točni, in pozvala lastnike, naj jih popravijo.
Vrednosti enake realiziranim cenam
Obvestila, ki jih bodo začeli pošiljati, bodo zagotovo razočarala lastnike: v roke bodo dobili uradno potrdilo, da je njihova nepremičnina na trgu vredna manj, kot so vanjo vložili. Marsikje po Sloveniji namreč cene nepremičnin komaj presegajo proizvodno ceno, vrednost številnih stanovanjskih hiš pa ne dosega niti cene gradnje. »Marsikdo, ki si je na Kozjanskem in v drugih manj razvitih območjih zgradil hišo, je moral vanjo vložiti bistveno več, kot bo zanjo iztržil na trgu. Podobno je tudi v Ribnici, denimo, in še marsikje drugje, kar dokazuje izredno šibko ekonomsko moč prebivalstva v tistem delu Slovenije,« pravi Mitrovič. »Takšne razmere so tesno povezane z razvojno politiko, gospodarskim regionalnim razvojem in migracijami, s čimer se naša politika bistveno premalo ukvarja. Ne le da imamo neurejena, komunalno in infrastrukturno neopremljena stavbna zemljišča, za kar bi morale poskrbeti občine, ampak so cene gradbenega materiala in storitev takšne kot v Nemčiji, plače imamo štirikrat nižje, država pa nima sistema spremljanja cen v gradbeništvu. V to bi morala zagotovo aktivneje poseči.«
Ko bodo septembra nepremičninski podatki javno dostopni na spletu, bo hkrati pripravljena podlaga za sprejetje novega davka na nepremičnine, ki ga pišejo na ministrstvu za finance. Tam za zdaj z izjavami skoparijo, znano pa je, da bo davek predvidoma vpeljan z letom 2011. O tem, kdo bo moral plačati davek na nepremičnine in kdo bo tega plačila oproščen, koliko bo znašal in ali bo enotna davčna stopnja za vse, bo pred sprejetjem zakona še veliko govora. Kot meni Mitrovič, bo z uvedbo davka, ki bo temeljil na realni vrednost nepremičnine, zagotovljena večja pravičnost, kot je zdaj z nadomestili za stavbna zemljišča. Zdaj mora, denimo, lastnik vikenda v Kranjski Gori plačati petkrat višje nadomestilo kot za stanovanje v Ljubljani. Hkrati bo uvedba davka vpeljala podatkovni red, saj zdaj nekatere občine sploh nimajo nikakršne evidence o plačilu teh nadomestil.
Iz Nedela