Boj za teran: Sloveniji preostane samo še tožba

Strokovnjak za intelektualno lastnino meni, da je evropska komisija ravnala v nasprotju z lastnim pravnim redom.

Objavljeno
12. februar 2017 17.47
Bojan Pretnar, strokovnjak za blagovne znamke v Ljubljani, 7. oktober 2016 [Bojan Pretnar,Ljubljana,portreti]
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana – Zaščitena označba porekla terana v Evropski uniji velja že enajst let. Takšna zaščita je absolutna in trajna, ravnanje evropske komisije pa je na trhlih nogah, saj želi Hrvaški priznati izjemo na podlagi napačnih argumentov. Slovenija zato nima druge možnosti, kot da komisijo toži, meni prvi direktor urada za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar.

Pod imenom teran, ki ga je Slovenija zaščitila z označbo porekla, se ne sme prodajati nobeno vino, ki ne spoštuje pravil, veljavnih za teran, pridelan na slovenskem Krasu. Vendar je evropska komisija prejšnji mesec sprožila postopek za sprejetje delegiranega akta, ki naj bi Hrvaški najpozneje do konca junija odobril izjemo pri uporabi imena teran. Hrvati namreč zatrjujejo, da je teran tudi sorta grozdja.

Čeprav obstaja v EU več kot 50 podobnih izjem, so bile vse dodeljene s soglasjem vseh vpletenih strani v času pristopnih pogajanj, nikoli pa pozneje z enostranskim aktom evropske komisije. Minister za kmetijstvo Dejan Židan zato meni, da ravnanje komisije lahko zamaje celoten sistem geografskih zaščit v Uniji.

SDS in NSi zahtevata politično odgovornost ministra za kmetijstvo Dejana Židana zaradi problemov pri zaščiti imena teran. Je pomislek opozicije, da je Slovenija pravno slabo zastopala argumentacijo v Bruslju, utemeljen?

Osebno menim, da je vsakršno javno spraševanje o odgovornosti ministra Židana strateško in politično neprimerno, ker hočeš nočeš naredi vtis, da vsaj del slovenske javnosti ne zaupa ministru. To ustreza nasprotni strani, kar najbrž ni v nacionalnem interesu. Nisem proti ugotavljanju odgovornosti, toda potem naj bo to storjeno diskretno.

Predvsem pa se mi zdi kakršenkoli pomislek o odgovornosti ministra glede pravne podlage pri zaščiti terana povsem neutemeljen. Teran kot zaščitena označba porekla je v Evropski uniji – v Sloveniji pa že desetletja prej – veljavna od januarja 2006. Taka zaščita je po pravu EU absolutna in trajna, zato vprašanja o odgovornosti ni smiselno postavljati ne sedanjemu ministru ne komurkoli drugemu v Sloveniji. Ministrstvo je pred več kot desetimi leti povsem korektno izvedlo svoj del postopka, prav tako evropska komisija v takratni kadrovski zasedbi.

Ali je kakšna možnost za drugačno interpretacijo od tiste, ki jo zagovarja Židan? Opozicija trdi, da je zaščita terana ne samo na trhlih temeljih, ampak tudi neposredno posega v zakonodajo Unije o ureditvi trga za vino, zato je nezakonita.

Zaščita terana sploh ni na trhlih nogah; ta zaščita je absolutna in trajna po kateremkoli pravu, predvsem pravu Evropske unije. Če je kaj na trhlih nogah, je ravnanje sedanje evropske komisije, ki poskuša Hrvaški priznati izjemo na podlagi najmanj dveh dokazljivo napačnih argumentov.

Prvič, teran ni sorta, ampak ime vina, ki se prideluje iz sorte refošk v vseh treh državah, kjer se teran prideluje, to je v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Če kakšna država razglaša teran za sorto, je to strokovno nevzdržno, čeprav nepoučene lahko zavede dejstvo, da je teran kot sorta navedena v nacionalnih listah vin, ki jih objavlja Mednarodna organizacija za vino (OIV). Ta prav zato izrecno navaja, da nacionalne liste objavlja takšne, kot jih od držav prejme, in za njihovo vsebino ne prevzema nobene odgovornosti.

In drugič, izbira delegiranega akta za priznanje izjeme je popolnoma napačna izbira. Delegirani akt (po 290. členu evropske pogodbe) evropsko komisijo pooblašča le za nebistvene spremembe. Toda priznanje te izjeme bi več kot bistveno poslabšalo evropsko zaščito slovenskega terana, kar pomeni najbolj ključno bistvo zaščite in kršitev stvarnopravnega reda EU.

Žal kakšen ugovor proti delegiranemu aktu pravno ni mogoč, torej Sloveniji ne preostane drugega kot tožba. In pri tem menim, da je napačna izbira argumentov evropske komisije Sloveniji pravzaprav precej v prid.

Torej vas očitki o slabi slovenski pravni utemeljitvi ne prepričajo?

Ko sem pred dnevi poslušal ministra na nujni seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo in odbora za evropske zadeve, se mi domneva o njegovi pravno slabi utemeljitvi zdi povsem brez podlage. Dejstvo je, da se tokrat evropska komisija vede več kot nekorektno in pravno nevzdržno. Zato bi bilo treba predvsem Bruselj vprašati, zakaj želi priznati izjemo, s katero bodo grobo kršili lastni pravni red.

Kako usposobljena je podporna ekipa ministrstva za kmetijstvo za tako pomemben primer, kot je teran?

Ljudje na ministrstvu, s katerimi sem se občasno srečeval, so me pozitivno presenetili s strokovno podkovanostjo. Predvsem pa je minister ravnal modro, ko je že pred kakšnim letom naročil študijo o kršitvah evropske komisije v tem postopku pri priznanem nemškem strokovnjaku za evropsko pravo geografskih označb, ki je pred leti zagovarjal Nemčijo pred Evropskim sodiščem prav na tem področju. Seveda bo v primeru tožbe treba angažirati tudi vrhunske tuje strokovnjake.