Tiskane izdaje
»Sredstvo actara se uporablja za zatiranje karantenskega škodlijvca ameriškega škržatka na vinski trti, seveda ob upoštevanju navodil. Način uporabe actare je torej predpisan in večkrat skomuniciran z uporabniki. Z veliko gotovostjo lahko sklepamo, da gre za nepravilno rabo tega sredstva, zato inšpektorji izvajajo nadzor nad rabo fitofarmacevtskih sredstev na tem področju,« je med drugim v odgovoru na naše poizvedovanje po rezultatih analiz zapisala direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak.
Na vprašanje, kdaj bodo znani uradni rezultati in kako bodo ukrepali oz. če bodo ukrepali proti povzročitelju pomora, ki je sredi dneva škropil vinograd v neposredni bližini enega od prizadetih čebelarjev, kar je videla tudi ekipa TV Slovenija, je Bizjakova odgovorila: »Uradni analizni rezultati mrtvic bodo predvidoma v začetku naslednjega tedna in bodo temelj za nadaljevanje postopkov pri uporabnikih FFS. Ukrepi bodo seveda taki, kot jih določajo predpisi, katerih kršitev bomo dokazali v skladu s procesnimi postopki zakona o inšpekcijskem nadzoru in zakona o prekrških.«
Za čebelarje v SV Sloveniji, ki so v preteklem tednu doživeli množično umiranje svojih pašnih čebel in to prijavljali ustreznim službam v državi, je taka »neuradna« potrditev povzročitelja pomora pričakovana. Bojijo pa se, da tudi tokrat ne bodo poiskali povzročitelja in ga kaznovali.
»Da so čebele padale zaradi škropljenja z actarom, smo že tako predvidevali, pravzaprav smo vedeli, ker nam vsako leto pomorijo čebele s tem škropivom. Pa se doslej še nikoli ni nič zgodilo in se tudi tokrat ne bo. Zato ker fitosanitarni inšpektorji niso naredili svojega dela. Hodili so in slikali vinograde, si zapisali, kar so jim povedali čebelarji ali kar so čebelarji sami ugotovili, kdo je škropil ob neprimernem času. Nihče ni videl in nima podatka, da bi inšpektorji jemali vzorce v vinogradih pri kom od teh. Nihče nas ne bo prepričal, da namenoma nočejo tega početi. Kdo je za vsem tem, lahko samo ugibamo,« je povedal Drago Horvat z Orehovskega vrha pri Gornji Radgoni, ki mu je škropljenje sosednjega vinograda sredi dneva pretekli teden v dveh dneh pomorilo glavnino pašnih čebel. Podobno se je le dva dni kasneje zgodilo tudi čebelarjem na Janževem vrhu nad Radenci, kjer je bil še hujši pomor čebel zaradi škropljenja vinogradov.
Kako strokovno je fitosanitarna inšpekcija, ki je prišla jemati vzorce na prizadeto območje, opravila svoje delo, povedo besede čebelarja, ki si bo težko opomogel po zadnjem pomoru: »Inšpektorici sem pokazal dva vinograda, ki so ju škropili pred tem. Vzela je fotoaparat, slikala in to je bilo vse. Kako je mogoče iz posnete fotografije ugotoviti, kdaj in s čim je bil vinograd poškropljen, vedo samo naši inšpektorji. Zato ni čudno, da se nikoli ne najde povzročitelja pomorov.«
Čebelarji, ki sicer sami izdatno pomagajo nadzornim službam pri iskanju povzročiteljev pomorov, s podatki o potencialnih povzročiteljih, so zaradi takega na pol opravljenega dela razočarani.
Na nenavadno početje inšpekcijskih služb oz. tistih, ki jih vodijo, kaže tudi primer čebelarja Janeza Žumana iz Spodnjega Kamenščaka pri Ljutomeru. Tudi njegove pašne čebele so bile zastrupljene pretekli teden. V njegovem primeru pa je po besedah Andreje Bizjak »postavljen sum nepravilne uporabe zdravil za zdravljenje varoje«. Žuman nam je povedal, da letos sploh še ni zdravil varoje, ker to po navadi počne po zadnji paši, zato je presenečen nad neuradno informacijo direktorice inšpekcijskih služb.
