ČZS proučuje vpliv afere na povpraševanje po medu

Kupci že kličejo čebelarje in preverjajo, kakšno prakso zdravljenja varoze uporabljajo.

Objavljeno
24. december 2015 12.40
bsa*čebelarstvo
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA

Ljubljana - Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) med čebelarji že zbira podatke, kako afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila, ki ga je prodajalo podjetje Apis M&D z Vrhnike, vpliva na povpraševanje po medu. Na podlagi tega bodo lahko videli širšo sliko in ocenili dejanski vpliv razkritja oziroma škodo, so danes povedali za STA.

Nekateri čebelarji so po razkritju, da je podjetje Apis M&D čebelarjem več let prodajalo neregistrirano zdravilo za varozo, ki je vsebovalo nekatere nedovoljene substance, prejeli klice strank, ki so preverjale, kakšna je njihova praksa. Nekateri so na prodajne stojnice izobesili tudi izjave, s katerimi pojasnjujejo lastno prakso, na podlagi katere zagotavljajo neoporečen med.

Izjave so jih prestrašile

Javnost so v minulih dneh precej prestrašile izjave vodje Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Mirana Brvarja, da med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali sporno zdravilo, ni varen in da ga je treba izločiti iz prometa. Brvar je dejal tudi, da so mejne vrednosti arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji.

Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je po drugi strani že večkrat zagotovil, da je slovenski med varen in da mejne vrednosti ostankov veterinarskih zdravil na podlagi spoznanj stroke in znanosti določi Evropska agencija za zdravila.

Vse pod dovoljeno mejo

Uprava je lani preverila 75 vzorcev medu, pri čemer so v osmih primerih našli ostanke dovoljenega zdravila kumafos, v enem primeru pa ostanke prav tako dovoljenega zdravila amitraz. Letos so vzeli 84 vzorcev, pri čemer so v petih primerih našli ostanke kumafosa. V vseh primerih so bili ostanki pod dovoljeno mejo.

Poleg rednih pregledov izvajajo tudi dodatne oziroma posebne nadzore, kot je bil nedavni v primeru podjetja Apis M&D. V primeru tega nadzora so v nekaterih vzorcih medu našli sledi amitraza, v satju z medom pa poleg amitraza tudi prepovedano zdravilo klorfenvinfos, vendar so bile vse vrednosti pod najvišjimi dovoljenimi vrednostmi ostankov.

Več pozornosti osveščanju čebelarjev

Da je med slovenskih čebelarjev zaupanja vredno in varno živilo, je poudaril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč. Na zvezi so v zadnjih 10 letih v interni kontroli pri akreditiranih institucijah analizirali prek 1200 vzorcev medu in niti eden ni bil v neskladju s predpisi. V prihodnje bodo še več pozornosti posvetili osveščanju čebelarjev, da je treba kupovati legalna zdravila.

Noča sicer veseli, da je vsak dan več čebelarjev, ki uporabljajo sonaravna sredstva za zdravljenje, npr. oksalno in mravljično kislino. To se mu zdi velik napredek in v to je treba po njegovem mnenju vložiti še več energije. Na popolnoma alternativna sredstva se sicer ne da preiti enostavno, gre pa trend v to smer, kar ga veseli.