Delo v državnih gozdovih priložnost in izziv

Ljubljana – »Ja, pripravljeni smo na zagon podjetja, za kar smo po mojem mnenju v zadnjem mesecu in pol opravili zelo veliko dela,« je tik pred uradnim začetkom delovanja novega podjetja Slovenski državni gozdovi (SDG), d. o. o., zagotovil njegov vršilec dolžnosti direktorja Miha Marenče.

Prvega julija je dokončno prenehalo dvajsetletno obdobje podeljenih koncesij nekdanjim gozdnogospodarskim podjetjem za gospodarjenje z gozdovi, ki so po spremembah sistema z močnim pečatom denacionalizacije ostali v državni lasti.

V državni lasti je malo manj kot 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, ki jih je do zdaj upravljal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta je po delitveni bilanci na novo državno podjetje, ki bo od zdaj upravljalo državne gozdove, prenesel natančno 233.106 hektarov 22 arov in 77 kvadratnih metrov gozdnih površin.

Da je delo v državnih gozdovih za številne priložnost in izziv, so potrdile že prijave na objavljene razpise štirih javnih naročil za posamezne sklope del, ki jih je še pred iztekom koncesijskega obdobja objavil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Da bi delo v gozdovih potekalo nemoteno tudi po 30. juniju, ko se je iztekla večina dolgoletnih koncesijskih pogodb, in da s prehodom na novo ureditev z začetkom delovanja gozdnega državnega podjetja delo v gozdovih ne bi zastalo. Za razpisana dela so do izteka tega leta skupaj prejeli 511 ponudb.

Veliko zanimanje med izvajalci

Postopek izbire je bil zastavljen dvostopenjsko. Najprej so vse prijavljene preverili, ali izpolnjujejo vse formalne in vsebinske pogoje, ali imajo plačane vse prispevke in davke, ali izpolnjujejo vse pogoje glede kazenskih evidenc ipd. Zato v. d. direktorja nove gospodarske družbe Miha Marenče pojasnjuje: »V prvem krogu smo prepoznali vse subjekte, ki izpolnjujejo osnovne pogoje iz razpisne dokumentacije. Med 130 prijavljenimi so vsi, ki so registrirani in izpolnjujejo pogoje, tudi dosedanji koncesionarji so med njimi. V drugem krogu pa je odločala konkurenčnost ponudbe za posamezna delovišča, kjer z razpisom lahko iščemo izvajalce.«

Pri odrejanju del bo še naprej sodeloval tudi Zavod za gozdove Slovenije, ki, tako pravi Marenče, izdaja pogodbe za eno leto vnaprej in »za eno leto vnaprej vemo, kje so oziroma bodo delovišča, kje opravljajo redne sečnje, drugo so izredne sečnje, za katere se, pri napadu lubadarja, denimo, izdajajo delovni nalogi za 14 dni vnaprej«. Tako tudi v prehodnem obdobju ne bo nobene praznine.

Nič več dolgoročnih pogodb

Za redno delo, za milijon kubičnih metrov lesa, kolikor ga je v državnih gozdovih, bodo izdane odločbe za konkretne objekte v treh tednih, za redna vzdrževalna dela pa tudi ne več kot za leto dni. »Ne bo več dolgoročnih pogodb, ampak bo za vsak objekt, za vsako delovno področje izdana odločba. Naredili smo tako, da je za redno sečnjo leta 2017 že poskrbljeno. Določili smo dinamiko glede na prodajo. Pogodba določa, da je v tem letu toliko in toliko poseka, prav tako je določena dinamika spravila. Izvajalci si bodo svoje delo lahko načrtovali. Časov, kakršni so bili zdaj, ne bo več,« je odločen Marenče, ki hkrati priznava, da morajo konkurenčno okolje v resnici še spoznati.

Miha Marenče

Na vprašanje, v kakšnem stanju so državni gozdovi po izteku koncesij, odgovarja, da je bilo gospodarjenje z njimi skladno z gozdnogojitvenimi načrti, sečnje pa na podlagi odločb zavoda za gozdove. Da bi koncesionarji sami pretirano sekali in hiteli z izkoriščanjem pred iztekom koncesij, Marenče pravi, da ni res. Za kraje lesa, ki so jih nekateri javno izpostavljali v teh gozdovih pa, da so te praviloma povezane s tretjimi osebami.

Delo za 150 ljudi

Državno gozdno podjetje je v času na uradni zagon delalo s tremi zaposlenimi, 1. julija se jim je pridružilo še 38 tistih, ki so za gozdarski del do zdaj delali na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Z razpisom, ki se je končal na zavodu za zaposlovanje, pa bodo v družbi zaposlili še 109 ljudi. In kakšen kader so iskali?

»Predvsem za dela terenskih oddajnikov, ko se les nalaga na kamion in izmeri ter doda ploščice za sledljivost. Za ta dela bo 70 zaposlenih, 15 bo vodij operativnih enot, skrbeli bodo za vse operativne zadeve na terenu. Na razpis za omenjena delovna mesta je prispelo okoli 400 prijav. Do prve polovice julija bodo predvidoma začeli delo.« Sicer pa bodo, kot pravi v. d. direktorja, najhitreje zagnali delo splošnih služb in oddajnih služb na terenu, kjer je lubadar.

»Zastoja pri delih v gozdovih ni, kljub spremembam pri upravljanju. Nekatera delovišča zaradi lubadarja še niso niti končana in zavod za gozdove tako vsak dan pošilja odločbe. Zato bo pri naboru novih izvajalcev oddano prednostno delo za sanacijo po lubadarju. Prvi teden julija bomo začeli izdajati odločbe že tudi za preostala dela, za redno sečnjo do konca leta,« pojasnjuje Marenče.

Zato tudi ni mogoče pričakovati težav v oskrbi lesnopredelovalnih obratov s surovino iz državnih gozdov. Pravi, da je bila oskrba lesne industrije v poletnih mesecih že do zdaj najmanjša, sicer pa ima vsak predelovalni obrat vsaj za dva tedna zalog. »Da bi preverili potrebe, smo na podlagi splošnega poziva naredili poizvedbo o njihovih potrebah. Dobili smo 50 odzivov žagarjev in drugih predelovalcev.«