Država bo sama prodajala les iz državnih gozdov

Sredi prihodnjega leta bo v Sloveniji začelo delovati novo državno podjetje za gospodarjenje z malo manj kot 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov. Tako so si zamislili snovalci zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, katerega predlog je po dolgotrajnem usklajevanju dobil potrditev na vladi, zdaj bodo o njem odločali še poslanci državnega zbora.

Novo podjetje bi po napovedih resornega ministra Dejana Židana že konec prihodnjega leta lahko zaposlovalo 200 ljudi. Kaj bodo delali in zakaj spreminjanje sedanjega načina gospodarjenja s slabo petino bogastva slovenskih gozdov, je pojasnjeval Miha Marenče, državni sekretar za gozdarstvo.

Kakšni so bili izhodišče in cilji za pripravo zakona, s katerim bomo dobili državno podjetje za upravljanje državnih gozdov?

Izhodišča in cilji zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države so bili pripravljeni že na začetku priprave celotnega gradiva in besedila zakona. Gozdovi v lasti Republike Slovenije so gospodarsko pomemben obnovljivi vir kakovostnega lesa. Do leta 2020 bo letni možni posek znašal do 1.550.000 kubičnih metrov lesa, od tega 800.000 iglavcev in 750.000 listavcev. Količina lesa, pridobljena iz državnih gozdov, je pomemben vir za vzpostavitev in nadaljnji razvoj celotnih gozdno-lesnih verig v Sloveniji, saj se v teh gozdovih pridobiva les boljše kakovosti od povprečno dosežene v Sloveniji. Pri gospodarjenju s temi gozdovi je treba še naprej enakovredno upoštevati tudi cilje in zahteve okoljskega in socialnega vidika gozdov. Skladno s cilji resolucije o nacionalnem gozdnem programu je treba povečevati delež državnih gozdov ter izboljševati njihovo zemljiško in parcelno strukturo, saj je gospodarjenje v večjih in strnjenih gozdnih kompleksih uspešnejše in stroškovno ugodnejše.

Podjetje bo prevzelo vlogo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov?

Izhodišče je bilo, da se za gospodarjenje z gozdovi, s katerimi zdaj gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, ustanovi gospodarska družba v izključni lasti države, ki svojega poslovnega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo, upravljavske pravice družbenika za državo pa izvaja vlada. Temeljna naloga te družbe je gospodarjenje z gozdovi, kar vključuje oddajo del in izvajanje sečnje, spravila in transporta lesa ter gojitvenih in varstvenih del v gozdu. Poleg tega vključuje še oddajo del pri gradnji gozdne infrastrukture, prodajo lesa, nakup in prodajo gozdnih zemljišč, pri čemer je ključni namen povečevanje deleža državnega gozda. Za pravico do gospodarjenja z državnimi gozdovi pa kot namenski prihodek državnega proračuna plačuje delež prihodkov od izkoriščanja gozdov.

Ali to pomeni tudi kakšne spremembe za zavod za gozdove?

Nobena naloga javne gozdarske službe se ne prenaša na novo podjetje. Zavod za gozdove Slovenije bo še naprej opravljal enake naloge in v enakem obsegu, kot določa zakon o gozdovih. Tudi vsa sedanja koncesijska razmerja ostanejo do njihovega izteka nespremenjena. Nobenih sprememb ni tudi pri veljavnih zavezah in pogojih za brezplačni prenos lastninske pravice na občine ter brezplačne stavbne pravice ali stvarne služnosti.

Kaj pozitivnega in koristnega lahko pričakujemo od državne družbe. Kako drugačna bo v primerjavi z gozdnimi gospodarstvi, sedanjimi koncesionarji?

Med neposrednimi pozitivnimi učinki nove organiziranosti bodo transparentnost poslovanja, predvsem pri izvedbi prodaje državnega lesa. Lastnik lesa, država torej, bo tudi izvajal prodajo, ki je zdaj bila s koncesijsko pogodbo prepuščena koncesionarjem. Celotna količina lesa, torej dober milijon kubičnih metrov na leto, bo na voljo vsem zainteresiranim kupcem, pod enakimi pogoji, ki bodo javno objavljeni. Sedanji koncesionarji so neodvisno od lastnika ustvarili svoje prodajne poti.

In to bo dobro za domačo lesno industrijo?

Zaradi enotne ponudbe celotne količine lesa iz državnih gozdov bo lesni industriji in drugim porabnikom lahko zagotovljena ustrezna količina posameznih gozdno-lesnih sortimentov in zagotovljene njihove dolgoročne dobave, kar je lesna industrija jasno poudarila kot ključni dejavnik razvoja. Neposredne primerjave s sedanjimi koncesionarji ni mogoče opredeliti, saj gre za drugačen sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi kot do zdaj. Družba z novo organiziranostjo prevzema prodajo lesa in bo samostojno nastopala na trgu z že prej omenjenimi cilji. Pričakujemo, da bodo sedanji koncesionarji ostali glavni ponudniki pri izvedbi del, kot so sečnja, spravilo, gojenje, saj imajo za to dobro usposobljene delavce.

Kakšen je poslovni načrt za delovanje državnega podjetja?

Ministrstvo je pripravilo vsa osnovna izhodišča glede pričakovanega obsega proizvodnje, prihodkov in vseh stroškov, ki jih bo imela nova gospodarska družba. Vsa ta izhodišča so povzeta v gradivu k predlogu zakona, vsi podatki in predvidevanja temeljijo na dosedanjem gospodarjenju z gozdovi v okviru sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, analizi tržnih razmer in stanja slovenske lesnopredelovalne industrije, predvsem njihovih dosedanjih potreb in kapacitet predelave lesa.

Kaj bo to pomenilo za trg z lesom, na katerem bo državno podjetje v tekmi z drugimi prodajalci oziroma trgovci z lesom iz zasebnih gozdov?

Na slovenskem trgu ne pričakujemo večjih sprememba v smislu težav pri prodaji ali konkuriranja lesu iz zasebnih gozdov. Glede na analizo potreb in kapacitet slovenske lesne industrije menimo, da se bodo vse dosedanje prodajne poti lahko normalno ohranile. Gotovo pa bo v odnosu do subjektov predelave lesa ta sistem omogočal boljše zagotovilo za dolgoročnejše sklepanje pogodb in s tem varnosti pri morebitnih investicijah v širjenje in nadgradnjo lesne predelave.

Bi bili uspešnejši v boju z lubadarjem, če bi državno gozdno podjetje že delovalo?

O tem je seveda težko dati dokončno oceno. Napovedovanje dogajanj v naravi, tudi razvoja in širjenja podlubnikov, je zelo težko. Tako kot se zdaj temu stanju prilagaja izvajanje koncesij, se bo morala temu prilagajati tudi nova družba. Gotovo pa lahko trdimo, da bi z določenim obsegom lastne delovne sile pri sečnji in spravilu ter s prilagajanjem na nastalo situacijo s fleksibilnim najemanjem storitev sečnje in spravila, družba bi bila celo uspešnejša pri hitrosti sanacije gozdov. Ocenjujemo namreč, da bo družba razvila lastne proizvodne kapacitete do 20 odstotkov obsega letne sečnje. Predvsem najem dodatne delovne sile bo v novem sistemu precej lažji, kot je v sedanjem, ko mora sklad povečan obseg gozdne proizvodnje zahtevati od koncesionarja, ki pa ima svoje lastne kapacitete predvidene za gospodarjenje v »normalnih« letih.

Kje nameravate iskati kadre za zagon podjetja?

Zakon že predvideva, da zaposlene s sklada, ki neposredno ali posredno opravljajo naloge pri gospodarjenju z gozdovi, 1. julija 2016 preselijo na novo družbo. Gre za približno 50 zaposlenih. Preostale kadre, predvsem za prodajo lesa, bo družba iskala na trgu.