Tiskane izdaje
Kmetijsko-gozdarska zbornice Slovenije (KGZS) si je v minulem letu in se bo tudi v prihodnje zavzemala za ohranitev kmetijskih zemljišč in aktivno zemljiško politiko. Država, predvsem Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, pa bi moral po besedah predsednika zbornice Cvetka Zupančiča intenzivneje voditi zemljiško politiko v smeri povečevanja družinskih kmetij.
»Družinska kmetija bi morala dati vsaj eno delovno mesto. Poleg tega bi morali v Sloveniji določiti zemljišča, na katerih bi lahko gradili industrijske in obrtne cone. Med njimi nikakor ne bi smelo biti kakovostne kmetijske zemlje,« je poudaril Zupančič. KGZS je po njegovih besedah lani v imenu svojih članov vztrajno pozivala vlado, da pri umeščanju proizvodnih con v prostor izbira območja zunaj najboljših kmetijskih zemljišč. »Obeta se izguba najboljših zemljišč na območju Braslovč, predvidena je izguba približno 75 hektarov najboljših kmetijskih zemljišč za proizvodno cono na območju Hoč, še vedno so apetiti po najboljših kmetijskih zemljiščih na območju Slovenske Bistrice. To dokazuje, da varovanje kmetijskih zemljišč ni učinkovito. V zadnjih 25 letih smo izgubili približno 85.000 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi,« je dodal predsednik zbornice.
Aktivni na vseh področjih
Na zakonodajnem področju je KGZS pripravila pripombe, predloge sprememb in dopolnitve k 120 zakonom, pravilnikom, odredbam, uredbam ter programskim dokumentom. Med drugim je aktivno sodelovala pri sprejemanju zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in noveli zakona o dohodnini. Pri pripravi zakonov je bila po besedah Zupančiča upoštevana večina zahtev KGZS, nova zakonska ureditev pa pomeni dolgoročno ureditev tega področja in temelj za dolgoročno načrtovanje kmetovanja. Zbornica je dosegla tudi spremembo zakona o gozdovih, ki gre na roke lastnikom gozdov. Odpravljena sta obvezno vodenje evidenc o prodaji in prevozih lesa in odškodninska odgovornost za poškodbe in nesreče obiskovalcev gozdov. Na pobudo KGZS je bila izdelana ocena škode za napad podlubnikov v smrekovih gozdovih, zbornica pa vodi aktivnosti za pripravo programa odprave posledic te naravne nesreče. Njeni predlogi, denimo znižanje katastrskega dohodka in odpis najemnine državnih zemljišč, so bili upoštevani tudi v interventnem zakonu o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega, ki sta prizadela zlasti vzhod in severovzhod države med 25. in 30. aprilom lani.
Delo z mladimi kmeti
Na KGZS so se veliko posvečali tudi delu z mladimi kmeti. Leta 2015 podpisan akcijski načrt dela z mladimi kmeti 2016–2020 določa obveze zbornice, ministrstva, zveze podeželske mladine za boljše razmere za tiste mlade, ki se želijo na novo lotiti kmetijstva ali vzpostaviti družinsko kmetijo. Javna služba kmetijskega svetovanja je lani pripravila večino (od skupno okoli 58.000) zbirnih vlog prejemnikov sredstev programa razvoja podeželja ter s tem na podeželje pripeljala 220 milijonov evrov. Opravila je več kot 200.000 osebnih svetovanj in prek 1800 predavanj, tečajev in delavnic s področja primarne kmetijske pridelave in predelave. Izdelala je 542 vlog za investicije na kmetijah in 325 vlog za mlade kmete. Skupaj to pomeni deset milijonov evrov evropskih in nacionalnih sredstev za mlade kmete in 30 milijonov evrov za investicije na kmetijah.
Ker dobijo veliko pritožb tudi zaradi škode, ki jo kmetom povzročajo prostoživeče živali, bodo tudi letos nadaljevali zbiranje podpisov v podporo peticiji za njihovo zmanjšanje. Glavna težava po besedah Zupančiča je, da država nima strategije, koliko divjadi in zveri naš prostor prenese za mirno sobivanje s človekom.
Letošnji izzivi
Zbornica bo po besedah direktorja KGZS Branka Ravnika med drugim nadaljevala ozaveščati potrošnika o prednostih lokalno pridelane hrane. Aktivno se bo vključevala v postopke sprememb zakonov o kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Odprli bodo tudi razpravo o organiziranosti javne službe kmetijskega svetovanja, saj se bo pripravljal pravni okvir za njeno delovanje. Zdaj 67 odstotkov sredstev za delovanje službe zagotovlja država, preostala pa mora služba pridobiti s tržnimi storitvami. Za vzdržno delovanje bi se moral obseg sistemskega financiranja po Ravnikovih besedah dvigniti na 80 odstotkov, sicer službe ne bo mogoče ohranjati v zdajšnjem obsegu.
