Tiskane izdaje
V državni lasti je petina vseh gozdov v Sloveniji, gospodarjenje z njimi pa je bilo od leta 1996 urejeno s koncesijami, zakonsko dodeljenimi nekdanjim gozdnim gospodarstvom. Večina se jih izteče konec letošnjega junija. Zato se je mudilo s sprejetjem zakona, ki bo z ustanovitvijo državne gospodarske družbe Slovenski državni gozdovi preuredil dosedanji način gospodarjenja s temi gozdovi.
Glavna dejavnost državnega podjetja bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega pa bo lahko opravljalo še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.
Ob cilju povečati donosnost je vlada kot predlagateljica zapisala še vzpostavitev in razvoj gozdno-lesne verige, oblikovanje zelenih delovnih mest, dolgoročno povečevanje obsega državnih gozdov, pa tudi večjo transparentnost poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa.
Cilj je preprečiti korupcijo
Poslanci so tokrat obravnavali le predlog dopolnila Združene levice (ZL), ki si je prizadevala za povečanje števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu novega gozdarskega podjetja. Njihov predlog, da bi imel nadzorni svet deset članov, pet od teh bi jih bilo iz vrst delavcev, kar naj bi prispevalo k večji transparentnosti delovanja podjetja, ni dobil zadostne podpore, zato ostaja zakonska rešitev, da bo imel nadzorni svet osem članov, od tega bo imela štiri država, tri delavci, enega pa opozicija.
Vodja poslancev ZL Luka Mesec je ob zagovarjanju predlagane rešitve sicer opozarjal, da je »najdražja v primeru podjetij, kot je ta, ki se ustanavlja z zakonom, korupcija, ne pa delavska demokracija, delavska demokracija pa je samo eden od vzvodov, kako korupcijo čim bolj preprečiti« ter da bi s sprejetjem njihovega amandmaja zagotovili, da izključne pravice upravljanja z družbo ne bi imela vlada in da bi to podjetje delovalo čim bolj transparentno ter v javnem interesu.
Da se ne bi ponovil Elan
Poslanci so kratko razpravo o predlaganem dopolnilu ZL sicer izkoristili za ponovitev že znanih stališč. Tako je Iva Dimic (NSi) opozorila na sporna državna poroštva za gozdarsko podjetje, ki še nima poslovnega načrta in da se »igramo z denarjem vseh davkoplačevalcev«.
Njen strankarski kolega Jožef Horvat pa je v zvezi s poroštvom spomnil, da se lahko ponovi »napaka kot se je zgodila pri Elanu«.
Tomaž Lisec iz SDS je dejal, da ob tem ko sprejemajo zakon z neko novo formulo upravljanja državnih gozdov, niso dobili nekaterih ključnih odgovorov, »kdo bodo šefi podjetja, ali bodo to Janezi iz SMC ali Franciji iz SD, niti ne vemo, kakšen bo poslovni načrt tega podjetja, kakšna bo strategija in tako naprej«.
Danilo Anton Ranc (SMC) pa je nasprotno prepričan, da bodo z novo rešitvijo gozd obogatili z delovnimi mesti in nadoknadili izpad gospodarske škode, ki je nastala v zadnjih 20 letih.
Z zadnjo različico zakona je bil zadovoljen tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Meni, da je strah koncesionarjev, da bodo izgubili delo, odveč. Dela bo po njegov še naprej dovolj, le da se bo, kot pravi, morda treba zanj malo bolj potruditi.
Janko Veber (SD) je spomnil, da »se bo s sprejemom zakona zaključilo gospodrajenje in upravljanje z državnimi gozdovi v okviru Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je bil ustanovljen z zakonom leta 1993 in je poleg upravljanja z gozdovi imel tudi nalogo poplačila in vrnitev zemljišč denacionalizacijskim upravičencem«.
Ta njegova vloga je po dobrih dveh desetletjih prišla v sklepno fazo, »kjer bo potrebno razmišljati o tem, kako učinkoviteje upravljati z naravnim bogastvom, ki ga predstavlja gozd«.
